Izraz čuječnost (ang. Mindfulness) prihaja iz budistične psihologije. Sprva je bil usmerjen v zdravstveno psihologijo, kasneje tudi v izobraževanje.

SSKJ opisuje čuječnost kot: biti buden, pazljiv, skrben, oprezen.
Zadnja leta se čuječnost, kot ena ključnih veščin, uveljavlja tudi v povezavi z vodenjem.
Pa poglejmo nekoliko pobližje, kako se ne izraža čuječnost v vodenju in kako se:
PRISTNOST ODNOSOV
Digitalizacija in avtomatizacija procesov, v zadnjem letu pa še pandemija, vodje vse bolj oddaljuje od ljudi in pristnih stikov.
Delo tako prevečkrat poteka nepovezano, rutinsko, brez povratne informacije, posebnega nadzora in usmerjanja. S tem se izgublja bistvo vodenja, ki je doseganje skupnih ciljev preko usmerjanja vedenja in dela ljudi.
HLASTANJE PO VEČ IN VEČ
S takšnim načinom se sicer realizirajo dobički. A vse skupaj že meji na pohlep. Hrepenenje po »še več« se kaže na enak način, kot pri odvisnosti od iger na srečo, drog ali družbenih omrežij.
Prav o tem govori tudi ameriški psiholog Leon Seltzer, ko opozarja, da “ljudje, zasvojeni s pohlepom, manipulirajo ter kažejo popolno ignoranco za potrebe in občutke drugih ter hlastajo le za lastnim bogastvom”.
Uspeh in vedno višji dobiček v možganih sprostita dopamin, od katerega postanemo odvisni in ga za zadovoljstvo potrebujemo vedno več.
EGOTRIP
Marsikoga po nizu prvih uspehov začne slepiti njegov ego. Zgradi si identiteto, temelječo na pomembnosti, nadvladi, hierarhiji in moči.
Miselnost, da nas močan ego dela uspešne, se lahko prav hitro izkaže za neproduktivno.
Poskusite hraniti svoj ego moči in nadvlade v pogajanjih in kmalu boste pristali na realnih tleh. Ali pa v najboljšem primeru uspeli sklenili posel le enkrat. Nihče namreč ne želi pristati na strani, ki izgubi. Sploh pa ne večkrat.

»Slepo pego«, vidno vsem drugim, razen nam, bomo na tak način spoznali tudi sami. Enako je v podjetju, pri vodenju ljudi.
Vodja, ki zaradi svojega napihnjenega ega ne zmore uvideti pomena sklepanja partnerskih »win-win« zavezništev, dolgoročno ne bo uspešen.
A za to je potrebno imeti zdravo mero ponižnosti. Si priznati, da nismo v čisto vsem odlični. In da naši cilji niso edini, ki štejejo.
Le če ostajamo odprti do potreb in predlogov drugih ter se naučimo sprejemati povratne informacije kot darilo in se stalno učiti, bomo tudi dejansko postajali boljši vodja in boljši človek.
PREVZEMANJE ODGOVORNOSTI ZA SVOJ UM IN DELOVANJE
In tu nastopi čuječnost v vodenju.
Čuječnost pomeni, da ozavestimo, kaj se dogaja v našem telesu, z našimi čustvi in mislimi ter se tako izognemo temu, da škodujemo sebi in drugim.
Nevro-znanstveniki so izmerili, da ljudje kar 95 % časa delujemo na nezavedni ravni. Naše vedenje sproža avto pilot čustvenih reakcij in trdovratnih preteklih navad.
S treningom čuječnosti širimo polje zavestnega delovanja.
Ko prevzamemo odgovornost za delovanje uma in naše vedenje, o sebi izvemo veliko pred tem še neodkritega. Osebni razvoj dosegamo z zavestnim spreminjanjem svojih občutkov in odzivov v odnosih.

Čuječ voditelj je osredotočen na sedanji trenutek. Sposoben je prepoznati občutke in čustva, ki se v njem sprožajo ter nadzorovati svoje reakcije.
Na dogodke največkrat nimamo vpliva. Imamo pa vpliv, kako se nanje odzovemo.
Naša izbira vpliva na naše življenje, na odnose do sodelavcev, prijateljev, družine. In vpliva lahko na dober in na slab način.
Prav tako, kot treniramo naše telo – mišični tonus in vzdržljivost – lahko treniramo tudi naš um: izboljšamo svojo pozornost ter gradimo odnose.
Pri vodenju s čuječnostjo ne gre za vodenje z močjo, ki jo vodja izkazuje s položajem v organizacijski strukturi, pač pa za vodenje z notranjo močjo, ki jo razvija sam. Zato vsak vodja še ni tudi voditelj.
SPOSOBNI VODITELJ JE MOJSTER POVEZOVANJA IN VPELJEVANJA SPREMEMB
Če želiš biti povezan z drugimi, se moraš najprej znati povezati s seboj. Šele ko poznaš sebe, delovanja uma, različnost potreb in delovanja ljudi in si pripravljen izstopati iz cone udobja, si lahko uspešen pri vpeljevanju in vodenju sprememb BREZ ukazovanja in nadziranja.

ČUJEČ VODITELJ IZHAJA IZ UMA IN SRCA
Čuječ voditelj vpeljuje spremembe s sodelovanjem, poslušanjem in odprto radovednostjo. Izkazuje osredotočenost, jasnost, kreativnost, sočutje in je odprt za ideje drugih.
Ne razmišlja o preteklosti in se ne boji prihodnosti, pač pa deluje tukaj in zdaj. Situacije sprejema takšne kot so – jih ne olepšuje in ne dramatizira – ter se z mirnostjo sooča z njimi. Energije ne izgublja s paničnim ravnanjem, pač pa jo usmerja v realizacijo pomembnih ciljev. Razume, kaj ga motiva. V življenju ga vodi pozitivna energija, ki jo širi tudi na svoje sodelavce.
Zna se vživeti v druge. Z empatijo poskrbi za dobro počutje svojega tima. Ne obsoja in ne kritizira, čeprav opozori tudi na napake. A na konstruktiven način, ne pa s ciljem hranjenja svojega ega.
Sprejema odgovornost za svoja dejanja in ne išče napak in razlogov za neuspehe v drugih. Sodelavce sprejema takšne kot so in v njih iščejo pozitivne lastnosti, pristno medosebno sodelovanje ter skrbi za dobro počutje. Voditelj, ki ima svoje reakcije pod nadzorom, si pogosto vzame čas za razmislek.

Odnose se dolgo gradi in hitro poruši. Zato je pomembno, da se odzivamo premišljeno, in ne na hitro. Hitra reakcija nam je prirojena, a je običajno nezavedna. Je posledica obrambnih sistemov v naših možganih. Upočasnitev situacije in preučitev, kaj se zares dogaja in v kakšnem čustvenem stanju se nahajamo, nas odvrne od burne reakcije, ki povzroča stres vsem vpletenim.
POZITIVNI UČINKI ČUJEČNOSTI V VODENJU
V literaturi in raziskavah boste našli veliko različnih pozitivnih učinkov čuječega vodenja.
Meni se zdijo najpomembnejše te:
- zmanjšanje stresa in zaskrbljenosti ter s tem manj izgorelosti (pri sebi in v timu),
- povečanje pozornosti in koncentracije in s tem učinkovitosti tima,
- večja empatija vpliva na dvig zavzetosti zaposlenih ter s tem povečanje produktivnosti, inovativnosti, kreativnosti, izboljšanje doseganja rokov in ciljev,
- izboljšanje samozavedanja, kar omogoča posamezniku prepoznavanje lastnih prednosti in šibkosti, ter ravnanje v skladu s tem,
- izboljšanje upravljanja s časom,
- izboljšanje presoje in sposobnosti odločanja,
- povečanje učinkovitost reševanja konfliktnih situacij in nove strategije reševanja izzivov,
- rušenje omejujočih prepričanj in opuščanje brezplodnih razpravljanj,
- večja čustvena stabilnost v timu.
RAZVIJANJE ČUJEČNOSTI
Čuječnost lahko krepimo na več načinov. Ena takšnih so organizirane vadbe meditacij in vaj, ki trajajo več tednov. Gre predvsem za trening usmerjanja pozornosti v delovanje svojega uma in čustev.
V vsakodnevnem življenju se učimo biti »tukaj in zdaj« ter aktivno zaznavati in ozaveščati, kaj se dogaja z nami v času, ko smo na »avtopilotu« – ko si npr. umivamo zobe, hodimo, kuhamo.
Predvsem pa čuječnost razvijamo z vajami in učenjem čuječe komunikacije tudi z NLP tehnikami.
Če želite postati bolj čuječ vodja, se nam pridružite na delavnici Trajno voditeljstvo s čuječnostjo, ki jo organiziramo za zaključene skupine vodij v podjetjih.
