fbpx

Je kreativnost talent ali veščina?

Kreativnost in inovativnost

Piše:Janja Milič Velkaverh

Je kreativnost talent, s katerim se rodimo, odvisna od razvoja naše leve ali desne možganske polovice ali pridobljena veščina, ki se jo lahko priuči vsakdo?

Se kreativne ideje rojevajo spontano, običajno na najbolj neobičajnih mestih in neprimernem času ali lahko njihovo generiranje izzovemo na organiziran, sistematičen način?

Je sposobnost razmišljanja in kreativnost kakor koli povezana z inteligenco?

Odgovor je da. Na vse zgoraj zastavljene teze.

A pojdimo lepo po vrsti.

Naj takoj na začetku, v izogib morebitnim nesporazumom, opredelimo kreativnost kot sposobnost za ustvarjanje del, ki so nova (originalna in nepričakovana) ter primerna (uporabna, se prilegajo omejitvam naloge).

Leva in desna možganska polovica

Znanstveniki so preko študij bolnikov s poškodbami možganov ugotovili, da vsaka od obeh možganskih polovic nadzoruje različne funkcije.

Leva polobla je specializirana za jezikovne spretnosti in logiko.

Desna polobla nam omogoča prepoznavanje oblik in obrazov ter izražanje in branje.

Ljudje seveda uporabljamo obe strani. Katero v katerem trenutku bolj uporabljamo, je odvisno od naloge, s katero se ukvarjamo. Kljub temu se je izkazalo, da smo posamezniki bolj nagnjeni k uporabi ene od obeh polovic, zaradi česar običajno lastnosti te strani možganov prevladujejo v naši osebnosti.

Ljudje z izrazitejšo levo možgansko polovico so bolj logični, analitični, racionalni, zaporedni, ljudje podrobnosti in besed. In ljudje z izrazitejšo desno možgansko polovico so bolj intuitivni, kreativni, čustveni, celostni, vzporedni, skorajda kaotični ljudje zgodb, slik in občutkov.

Kreativnost naj bi bila torej odlika desne možganske hemisfere. Lahko bi rekli, da je kreativnost na nek način prirojen talent, ki se krepi ali slabi glede na njegovo uporabo.

Veste, katera možganska polovica je pri vas izrazitejša?

Kreativnost in inteligenca

Kreativnosti in inteligenca nista nujno povezani.

To, da je nekdo visoko inteligenten, še ne zagotavlja, da bo tudi razmišljal učinkovito. Zelo visoko inteligentni ljudje se lahko celo izkažejo kot zelo slabi misleci.

Tak pojav se imenuje »inteligenčna past«, v katero lahko padejo, če želijo vsako stališče podkrepiti z logičnimi in utemeljenimi dokazi. Pa tudi s prepogostim izpostavljanjem svojega ega in prepričanjem, da imajo le oni vedno prav.

Ne glede  na vašo stopnjo inteligentnosti ali izrazitejšo eno, ali drugo možgansko polovico, je pomembno nekaj drugega:

Ali znate sproducirati kreativne ideje na ukaz?

Se vam kreativne ideje utrinjajo le v najbolj neobičajnih situacijah, med tekom, med vožnjo z avtom, ali pod tušem oziroma v banji.

Saj poznate anekdoto EUREKA?

Starogrškemu matematiku Arhimedu se je med kopanjem v banji utrnila zamisel. Kar naenkrat mu je vse skupaj postalo jasno. Bil je tako vesel, da je skočil iz banje in ves vzhičen stekel ven na ulico.

Pri tem je vpil: HEVREKA (beri “EUREKA”), kar pomeni NAŠEL SEM. In od samega navdušenja sploh ni opazili, da teka po ulicah popolnoma gol.

No, dobra novica je, da nam ni potrebno biti nevrotična nočna ptica in tekati goli po ulicah, da bi postali kreativni. Kajti…

Razmišljanje je veščina, ki se jo lahko naučimo

Eden največjih zagovornikov te teze je dr. Edward de Bono, trenutno vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega razmišljanja. A za dobro kondicijo je potrebno razmišljanje trenirati, saj so možgani kot mišica, ki se s treningom okrepi in brez njega oslabi.

De Bono je avtor znanih tehnik razmišljanja kot sta 6 klobukov razmišljanja in Lateralno razmišljanje.

Za učinkovit potek razmišljanja je razvil sistem in pravila, po katerih, če se jih držimo, v kratkem času pridemo do kreativnih idej. Tehnike razmišljanja, ki usmerjajo potek iz kreativnega kaosa preko sistematičnega, predvidljivega poteka do rezultata: kreativnih idej. Tudi »out of the box« idej.

Lahko bi rekli, da je približal kreativne tehniki logiki delovanja leve možganske polovice. Ali pa, da je razvil metode, po katerih lahko, tako rekoč, pridemo do idej na ukaz.

Kreativne ideje, ki preživijo največjega kritika

Sorodno De Bonovim tehnikam lateralnega razmišljanja je svojevrstno metodo paralelnega razmišljanja razmišljanja »izumil« tudi znameniti Walt Disney, povzel in zapisal pa jo je Robert Diltz.

Disney naj bi svoje ideje premišljeval in izpopolnjeval po 3-faznem postopku: začel naj bi s fazo sanjača, nadaljeval s fazo realista ter zaključil s fazo kritika.

Faza sanjača je namenjena fantaziranju, ustvarjanje čim bolj fantastičnih in absurdnih idej. Brez filtra. Samo čudovite, surove ideje. Ta je faza “zakaj pa ne?”

V fazi realista se ideje sanjača predela v bolj realistične in praktične. Ne polemizira se o vzrokih, zakaj se kaj ne da, temveč le, kaj se da. Ta faza govori o “kako?”

Ter v fazi kritika kot najbolj oster kritik odkriješ vse luknje v svojih idejah.

Disney je vsako fazo obravnaval v različnih sobah oz. prostorih. Pri premiku faze se je tudi fizično prestavil v drugo sobo.

Sanjaška soba je bila zabavna, prijazna igralnica, pisanih barv, z igrali in fotelji. Realistična soba je bila običajna konferenčna soba. Kritična soba pa je bila utesnjena, temačna, majhna soba brez oken.

Na katero fazo vas spominjajo ureditve poslovnih prostorov na slikah spodaj? In še bolj pomembno: jih imate tudi v vaših podjetjih?

Walt Disney naj bi v nadaljnji obzir vzel le tiste ideje, ki so preživele ta 3-fazni postopek.

Z izbranim, logično sistematičnim pristopom gotovo pridemo do bolj jasnih zaključkov.

Kako pa se običajno lotimo kreiranja idej?

Če se lotimo obdelovanja idej brez teh korakov, po navadi napolnimo sobo z enim ali dve sanjačema,  nekaj realisti in kupom kritikov.

In vsi po vrsti, tako kot se jim porajajo, podajajo svoje ideje, kritike, podatke. Največkrat se oglasijo najbolj glasni, introvertirani ostanejo tiho. V takih razmerah dobre sanjske ideje nimajo nobenih možnosti preživetja.

V Agilia smo zato pripravili delavnice za spodbujanje kreativnosti v organizacijah.

Na delavnicah predstavimo kako vzpostaviti ustrezno kreativno ozračje, več učinkovitih tehnik kreiranje idej ter elemente NLP, ki so se v praksi izkazale kot najučinkovitejše za spodbujanje kreativnosti.

Dvignite svojo kompetenco kreativnosti na višji nivo.

Vas zanima več? Kliknite spodaj.

AGILIA_delavnica Agilni um za kreiranje prebojnih idej_out of the box razmišljanje, nevroznanost, Scrum, Design Thinking, De Bono, Brainstorming
AGILIA_delavnica Agilni um za kreiranje prebojnih idej_out of the box razmišljanje

>> KLIK: Delavnica za krepitev kreativnosti

Več naših prispevkov

Power Point predstavitev ob kateri nihče ne zeha

Če želite pripraviti PowerPoint predstavitev, ki bo resnično navdušila vaše občinstvo, morate upoštevati več ključnih vidikov. Pomembno je, da predstavitev ne vsebuje zgolj vsebine, ampak tudi pravilno strukturo in oblikovanje. Model 4MAT je odlično orodje, ki vam lahko pomaga doseči ta cilj.

Poleg 4MAT modela je pomemben uvod in zaključek. Le-ta je priložnost, da pustite trajen vtis na občinstvo. Lahko povzamete ključne točke, vključite navdihujoč citat ali postavite vprašanje za razmislek. Pomembno je, da se odzovete na potrebe in preference poslušalcev ter ustrezno prilagodite komunikacijo.

S pravilno uporabo modela 4MAT in ustrezno izvedenimi koraki lahko pripravite PowerPoint predstavitev, ki bo resnično navdušila in osvojila vaše občinstvo.

Preprečitev izgorelosti na delovnem mestu

Izgorelost na delovnem mestu je kompleksen problem, ki zahteva celostni pristop k reševanju. Viktor Frankl poudarja pomen skrbi za telesno, duševno in duhovno dobrobit posameznika. Izgorelost je tako individualen kot organizacijski problem, pri čemer organizacije lahko s premišljenimi strategijami zmanjšajo stres in izboljšajo dobrobit zaposlenih.

Razlike v doživljanju obremenitev med generacijami so pomembne, saj vsaka generacija doživlja pritiske in izzive na delovnem mestu drugače. Ključno je vzpostaviti podporno in razumevajoče delovno okolje ter spodbujati odprtost in sodelovanje med sodelavci.

Uravnotežen delovni ritem, jasno določene delovne ure ter redni odmiki med delom so ključni pri preprečevanju izgorelosti. Poleg tega so pomembni tudi programi za obvladovanje stresa in sprostitvene dejavnosti, ki zmanjšujejo občutke izgorelosti ter spodbujajo celostno dobrobit zaposlenih.

Nenehno izobraževanje in podpora zaposlenim pri obvladovanju stresa ter osebnem in profesionalnem razvoju so ključnega pomena za dolgoročno preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu. Z ustrezno podporo in strategijami lahko organizacije izboljšajo delovno okolje ter zagotovijo boljše počutje in uspešnost zaposlenih.

Kaj so pasti toksične pozitivnosti

Kakšne so pasti toksične pozitivnosti, pomen čustvene inteligence ter avtentičnega izražanja čustev. Družba spodbuja pozitivno razmišljanje, kar včasih vodi v zanikanje ali potlačevanje neprijetnih čustev, kar na nas slabo vpliva. Zavedajmo se pomena sočutja in empatije, kako lahko razvijanje čustvene inteligence pomaga graditi bolj zdrave odnose. Premagajmo toksično pozitivnost v vsakdanjem življenju z ohranjanjem zdravega ravnovesja, odkritim pogovorom o čustvih, postavljanjem meja in z uporabo orodij za samopomoč. Resnična moč je v sprejemanju vseh čustev, ne le tistih, ki se zdijo ‘pozitivna’, kar vodi do notranjega ravnovesja in izboljšanja kakovosti življenja.