V zadnjih desetletjih je razvoj v naša zasebna in poslovna življenja prinesel tehnologije, ki smo jih pred tem videli le v znanstveno fantastičnih filmih.
Tehnološki revoluciji so sledile spremembe v poslovanju: nove panoge, poslovni modeli, oblike dela, procesi in načini vodenja. In ko smo verjeli, da nas pravzaprav nič več ne more presenetiti, smo se v trenutku znašli v novi realnosti. Delo od doma, hibridni modeli dela in vodenja, omejitve v poslovanju in gibanju ter posledično mnogi v nezavidljivih finančnih težavah.
Obdobje epidemije Covid se bo v letu ali dveh najbrž zaključilo, tempo sprememb četrte tehnološke revolucije pa se bo v prihodnjih desetletjih le še stopnjeval.
Kaj nam bo torej v 21. stoletju predstavljalo največji izziv?
V preteklem obdobju so se ljudje v glavnem borili proti prekomernemu izkoriščanju. Prof. dr. Yuval Noah Harari v svoji zadnji knjigi 21 nasvetov za 21. stoletje trdi, da se bomo ljudje v prihodnosti zaradi sprememb, ki nas čakajo, soočali z drugo vrsto grožnje: grožnjo irelevantnosti.
Edini način, da ostanemo v igri je, da se ves čas usposabljamo in izobražujemo ter se skozi življenje večkrat re-inoviramo, ne glede na našo starost. Tudi pri 40-tih, 50-tih ali 60-tih. Ljudem, ki ne bodo ohranjali agilnosti in ne bodo sposobni slediti tempu prilagajanja, grozi izguba pomena in koristnosti.
Zakaj je potrebna transformacija podjetij v 21. stoletju?
Prof. dr. Harari razloži, da je bilo tradicionalno življenje ljudi razdeljeno na dva dela: obdobje učenja in obdobje dela.
V prvem obdobju življenja si je človek ustvaril stabilno identiteto ter zgradil osebne in profesionalne veščine. V drugi polovici življenja je, zanašajoč se na te veščine in znanja, plul skozi življenje, služil z delom in s tem prispeval k družbi.
A s prehodom v informacijsko dobo, za katero je značilna množična uporaba računalnikov, interneta in pametnih telefonov, taka delitev ne pride več v poštev. Razvoj je hiter, celo eksponenten. V svetu digitalizacije in visokih tehnologij je nujno potrebno stalno razvijati nove veščine in znanja.
Sposobnost hitrega prilagajanja spremembam še kako prav pride v današnji situaciji, ko se je potrebno tako rekoč dnevno prilagajati novim ukrepom obvladovanja epidemije.
Trenutna epidemija povzroča spremembe tako rekoč čez noč. Tudi ko se bodo razmere umirile, najbrž nič več ne bo tako, kot je bilo.
Bo človek takemu tempu mentalno kos?
Tempo življenja narekuje hitrost in učinkovitost človeka ne glede na ceno.
Človeški možgani, ki so se razvijali milijone let, se tem spremembam niso sposobni tako hitro prilagoditi.
S tem so povezani občutki izčrpanosti in preobremenjenosti. Pomanjkanje časa zase, za družino in prijatelje se kažejo v anksioznosti, depresivnosti ali drugih duševnih motnjah. Vse več in več ljudi doživlja izgorelost.
V naša življenja vse bolj vdira umetna inteligenca, z njo pa so vse bolj razviti in sofisticirani tudi roboti, ki nadomeščajo človeka.
Napoveduje se, da bi v prihodnjih 10 do 20 letih lahko izginilo ali se močno spremenilo od 70 do 90 odstotkov obstoječih poklicev.
Spremembe se bodo zgodile ne le pri najenostavnejših poklicih in opravilih, ki jih lahko slutimo že danes, kot so prevozniki, ki jih bodo nadomestila avtonomna vozila, delavci za tekočim trakom in fizični delavci. Do neprepoznavnosti naj bi se spremenili tudi visoko strokovni poklici kot so zdravniki, učitelji, arhitekti, odvetniki, novinarji, finančni svetovalci in mnogi drugi.
Spremembe bomo doživeli vsi, ki imamo pred seboj še vsaj 10, 20 let delovne dobe in seveda vsi mlajši. Od človeka v 21. stoletju se pričakuje, da se bo sposoben vsakih 10 let re-inovirali, da bo kos novim tehnologijam ter procesom, ki jih bodo prinesle.
World Economic Forum annual meeting, Davos
O tem izzivu razpravljajo po vsem svetu, tudi v Sloveniji.
Dr. Danica Purg:, direktorica in dekanija je na Mednarodnem predsedniškem forumu IEDC – Poslovna šola Bled, dejala:
»V 21. stoletju bo veliko strokovnjakov zamenjanih z vse bolj kompetentnimi sistemi. Pojavljajo se novi profili strokovnjakov.
Voditelji bodo soočeni z novimi izzivi, in sicer kako izobraževati nove generacije in kako na novo usposobiti starejše.
Pomembno bo tudi, kako voditi hitro spreminjajoče se organizacije in pri tem upoštevati tudi etične izzive, ki jih prinaša doba umetne inteligence.«
Ali novosti prinašajo stres?
V času odraščanja in odkrivanja sebe, smo ves čas izpostavljeni novostim. Gradi se naša identiteta. Iščemo odgovore na vprašanja: Kdo sem? Zakaj sem tukaj?
Ko odrastemo, vemo kdo smo in kaj je naša vloga. In s tem želimo živeti. Ustreza nam stabilnost.
Generacije 21. stoletja si tega luksuza ne bodo mogle privoščiti.
Prof. dr. Harari opozarja:
»Če se boste trudili zadržati svojo obstoječo identiteto, svoj obstoječ poklic ali celo svoj obstoječ pogled na življenje, boste ostali zadaj, svet pa bo švignil mimo.«
Zato bomo ljudje 21. stoletja morali biti trdoživi in mentalno stabilni, da bomo vzdržali plutje po razburkanem morju sprememb in se spopadali s stalno visokim nivojem stresa.
Stres je namreč normalen fiziološki odziv organizma na dražljaje iz okolja, ki zmotijo naše osebno ravnotežje. Gre za prirojen program telesnega prilagajanja novim okoliščinam in spremembam, te pa so postale stalnica, zato je nujno, da za čustveno stabilnost krepimo kompetence čustvene inteligence, mentalne stabilnosti in trpežnosti.
Tu pridejo do izraza naša sposobnost preokvirjanja iz problemskega v ciljno stanje, pozitivno razmišljanje in prepričanje, da nam bo uspelo.
Potrebne so nove kompetence v vodenju in poslovanju
Uspešno spoprijemanje z izzivi in spremembami je lažje, če poznamo delovanje uma in razumemo, kako sprejemamo zaznave in delovanje okolja, kako si ga interpretiramo ter kakšne reakcije sproža to v nas.
Če se pojavljamo še v vlogi vodje, je nujno, da se znamo prilagoditi tudi pri vodenju, saj se vloga vodje spreminja.
Vodenje postaja vse bolj kreiranje povezav in odnosov. Vrhunski vodja mora biti usposobljen za upravljanje s čustvi v tem novem, spreminjajočem se okolju. Razumevanje človeške psihe in poznavanje orodij za usmerjeno vodenje pa postaja temeljna vodstvena kompetenca.
Ravno zato se v poslovnem svetu čedalje bolj uveljavlja usposabljanje s področja nevro-lingvističnega programiranja – NLP. Skupek znanj in tehnik NLP razstira vpogled v delovanje človeškega (raz)uma in čustvovanja ter razkriva orodja, kako učinkovito upravljati z njimi za dosego poslovnih ciljev.
V ta namen smo v AGILIA razvili delavnico Sodobne komunikacijske kompetence z NLP
Program je sestavljen iz unikatnega prepleta © sodobnih poslovnih vsebin in v poslovnem svetu najbolj uporabnih in učinkovitih modulov NLP Diplome, Praktika in Mojstra, ki preverjeno delujejo v praksi.
Usposobite se za izzive 21. stoletja
Ste pripravljeni na spremembe v vodenju in želite osvojiti potrebne veščine ter miselnost za dolgoročen uspeh?
Zagotovite si 3-dnevno delavnico Sodobne komunikacijske kompetence z NLP, na katerih bodo vaši sodelavci skupaj s priznanimi strokovnjaki iz svetovalno izobraževanega centra AGILIA razvijali ključne poslovne NLP kompetence:
- 1. modul: Prepričljiva komunikacija po zadnjih dognanjih nevroznanstvenikov, za apliciranje pri vodenju, pogajanjih in prodaji
- 2. modul: Podajanje povratne informacije – naučite se reci ne brez slabe vesti ter podajati in sprejemati konstruktivno pohvalo in kritiko, ki ne rani dostojanstva, pač pa kot darilo za razvoj
- 3. modul: Moja miselna naravnanost kot kompetenca preobračanje nekonstruktivnega razmišljanja v konstruktivnega – pri sebi in drugih
Delavnice potekajo v živo, so interaktivne in dinamične.
Udeleženci prejmejo gradiva in sodelujejo pri vajah za učinkovitejši prenos novih kompetenc v prakso.
Zmagovalci bodo tisti, ki bodo dovolj agilni, to je fleksibilni in sposobni hitrih sprememb.
Bodite med zmagovalci tudi vi!
