Članek je bil objavljen v reviji ADMA, december 2023, pod naslovom: Kako prepoznati in premagati pasti toksične pozitivnosti
Ni vse zlato kar se sveti…
Znana misel: “fake it till you make it” pretvarjaj se, dokler ti ne uspe. To v kontekstu čustev zveni – pretvarjaj se, da si srečen, dokler ne boš srečen, kar pa ne deluje. Če mislimo, da lahko lažemo drugim, svojemu telesu ne moremo lagati.
Današnja družba je nasičena s pozitivnostjo, socialna omrežja so polna fotografij “vedno srečnih ljudi”, ki predstavljajo svoje navidezno “popolno” življenje, kar nas sili, da sprejemamo vse z nasmehom na obrazu.
A ni vse zlato, kar se sveti, pot do avtentičnosti ni skovana z nasmeški, temveč z iskrenim soočanjem z vsemi našimi čustvi. Čustvena inteligenca igra ključno vlogo pri medsebojnih odnosih in samosprejemanju. Razumevanje in priznavanje svojih čustev ter čustev drugih je temelj zdravih odnosov in osebnostnega razvoja.
Nesprejemljivost občutkov in pomanjkanje resničnega sočutja
V današnjem svetu, ki spodbuja pozitivno razmišljanje, se včasih znajdemo v primežu tega, kar imenujemo “toksična pozitivnost”. Nanaša se na pretirano osredotočanje na pozitivne vidike dogodkov. Kljub dobrim nameram za ohranitev optimističnega pogleda, nagnjenost k pretiranemu poudarjanju pozitivnega pogleda na svet na račun zanikanja ali potlačevanja neprijetnih čustev in dogodkov lahko privede do hudih težav.
Ljudje, ki zavračajo neprijetna čustva, kot so žalost, jeza, stiska, strah,… se spopadajo s toksično pozitivnostjo.
Prepričani so, da bi morali vedno ohranjati nasmeh na obrazu in se osredotočati na “dobre vibracije”. Ta pristop je zasnovan na ideji, da bi morali biti vedno srečni in zadovoljni, ne glede na okoliščine, na ideji pozitivnih afirmacij, s katerimi bo svet postal lepši. Pa ni tako preprosto. Toksično pozitivnost lahko nadomestimo tudi z izrazom lažna pozitivnost, saj je daleč od resničnih čustev, ki jih človek doživlja.
Pomen iskrenega izražanja in sprejemanje polnega spektra čustev
Ljudje imamo pogosto težavo iskreno odgovoriti, ko nas kdo vpraša kako si. Po navadi rečemo uredu, super sem, odlično in druge superlativne besede, kar avtomatično. Mislimo, da moramo biti dobro, uporabljamo instant odgovor, tudi kadar smo slabo, ker je tak odgovor nekako pričakovan v okolju in času kjer živimo.
V življenju pa se srečujemo tudi z različnimi težavami pri sebi ali pri bližnjih kot so razne izgube, bolezni, nesreče, odpoved v službi, razhod ali razočaranje ljubljene osebe, stres ali depresija in tega ne upamo izraziti in ne znamo prisluhniti.
Če nisi dobro, je težko povedati in hkrati na drugi strani težko sprejeti odgovor nekoga, ki ni dobro.
Ko nam kdo pove, da ni dobro, zablokiramo.
Ne vemo, kaj bi s to informacijo počeli, kaj naj bi naredili, pa pogosto ni potrebno narediti nič drugega kot le to, da poslušamo človeka, mu damo možnost, da nam pove, kaj ga teži.
Naučeni smo, da je prav, da smo dobro in, da je potrebno druge usmerjati v pozitivno razmišljanje, ker (vemo), da to pomaga.
Pogosto dobimo ali pa dajemo instant pozitivne izjave, ki se sicer zdijo dobronamerne, vendar ne nudijo potrebne opore. Izjave, kot so: “Saj bo”, “vse se bo uredilo, boš videl-a”, “lahko bi bilo še huje”, “poglej in razmišljaj pozitivno”, “je, kar je, poglej naprej, vse bo še dobro”… nam ne dovolijo, da izrazimo svoje občutke in, da doživljamo svoja čustva, zato jih potlačimo.
Okolica pričakuje, da se hitro poberemo in nadaljujemo, četudi morda še nismo pripravljeni. Takšna sporočila in potlačena čustva nam dolgoročno lahko povzročijo veliko škodo.
Sočutje nad toksično pozitivnostjo, ključ do izgradnje empatične družbe
Razumevanje, da čustva niso vedno preprosta, prijetna ali neprijetna, je ključno za izgradnjo bolj empatične in povezane družbe.
S čustveno inteligentnim pristopom se lahko naučimo sprejemati ljudi takšne kot so, in jim nuditi podporo, ko jo najbolj potrebujejo.
Spodbujajmo več sočutja in razumevanja, namesto da skušamo potlačiti čustva s “pozitivnimi” izjavami.
Namesto toksične pozitivnosti je čustvena inteligenca bolj koristen pristop. Čustvena inteligenca vključuje prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter čustev družbe.
Pomembno je razvijati to inteligenco, ki omogoča sprejemanje vseh čustev, ne glede na to, ali so prijetna ali neprijetna. S tem lahko gradimo bolj zdrave odnose in se boljše razumemo sami sebe.
Nihče ne ve kako drugi doživljajo določeno situacijo in ne pozna čustev, ki jih zaznavajo.
Vsak posameznik je edinstven in ima svojo lastno življenjsko zgodbo. Zato je nujno, da se izognemo sodbi in namesto tega izrazimo sočutje in razumevanje.
Namesto “Saj bo” je bolj primerno reči “Verjamem, da ti je hudo, normalno je, da te je prizadelo ali potrlo”, dajmo človeku potrditev njegovih čustev, občutek, da je uredu/normalno, da čuti vse to, kar nam pove.
Primerno je, da ponudimo pomoč, če smo pripravljeni, da vprašamo, “kako ti lahko pomagam” ali, da preprosto povemo, “tukaj sem, če me boš potreboval-a sem ti pripravljen-a priskočiti na pomoč“.
Resnica o naših čustvih in kako jih izraziti avtentično
Vsi imamo čustva, ta preprosto so del nas. Čustva predstavljajo pomemben del naše vsakdanje izkušnje in so neločljiv del človeškega bivanja.
Ključno je razumeti, da so vsa čustva, od veselja do žalosti, jeze,… enakovredna.
Vsako od njih je edinstven del našega notranjega sveta. Pogosto poimenujemo čustva s “pozitivna” in “negativna”, čeprav so le prijetna in manj prijetna. S tem ko jih označimo z “negativna”, dobijo negativni prizvok in postanejo neželena.
Ker se mnogi osredotočajo na izražanje pozitivnih čustev, je ključno pravilno razumevanje in izražanje tudi tistih, ki niso vedno prijetna.
Izražanje čustev na avtentičen način je ključnega pomena za naše dobro počutje in tudi za vzpostavljanje pristnih povezav z drugimi.
Ko smo sposobni izraziti svoja čustva na način, ki je iskren in avtentičen, odpiramo pot k bolj pristnim odnosom.
Avtentično izražanje čustev zahteva razumevanje in sprejemanje lastnih občutkov ter sposobnost izražanja le-teh na način, ki je resničen in ne prilagojen okolici. To prav tako vključuje pravo mero ranljivosti, ki je bistvena za gradnjo močnih vezi med ljudmi.
Kako se spopasti s toksično pozitivnostjo v vsakdanjem življenju
Kako se spoprijeti s čustvi, ki so včasih boleča ali težka? Kako graditi našo čustveno inteligenco, da lahko izražamo sebe na način, ki je hkrati odprt, iskren in spoštljiv? Spoznanje in prepoznavanje toksične pozitivnosti sta prvi korak k temu, da se z njo soočimo. Toksična pozitivnost se lahko izrazi na različne načine in se lahko kaže v pretiranih, neprestanih spodbudah za pozitivne misli in ignoriranju realnih čustev, ki jih doživljamo. Ko prepoznamo te vzorce v vsakdanjih situacijah, se lahko bolje osredotočimo na naslednje:
Ohranjanje zdravega ravnovesja:
Pomembno je razumeti, da ni nujno, da se počutimo vedno dobro. Nihče ni ves čas pozitiven in tudi negativna čustva so del človeške izkušnje. Zato je ključnega pomena sprejemanje vseh čustev brez obsojanja.
Odkrit pogovor o čustvih:
Prakticiranje iskrenosti in odprtosti o naših resničnih čustvih je korak k premagovanju toksične pozitivnosti. Sprejemanje in izražanje občutkov, tako pri sebi kot tudi v komunikaciji z drugimi, gradi bolj resnične in globlje odnose. Ključno je izogibanje etiketiranju čustev kot “dobrih” ali “slabih”. Vsako čustvo ima svojo vrednost in je pomembno za naše dobro počutje.
Ustvarjanje meja in postavljanje prioritet:
Razumevanje lastnih meja in postavljanje zdravih prioritet sta bistvenega pomena pri spopadanju s toksično pozitivnostjo. Da se znamo postaviti zase in prepoznati, kaj nam ustreza in kaj ne, da znamo reči “ne”, ko je to potrebno.
Orodja in tehnike za samopomoč:
Uporaba tehnik sproščanja, meditacije ali druge oblike samopomoči lahko pomagajo pri obvladovanju stresa in boljšem spopadanju s čustvenimi izzivi.
Vadba čuječnosti nam pomaga postati bolj osredotočeni na svoja čustva, na naš odziv, na sedanji trenutek in s tem poveča tudi razumevanje drugih.
Zavest o pasteh toksične pozitivnosti, razvoj čustvene inteligence, spodbujanje sočutja in empatije postavljata temelje za ustvarjanje bolj zdravega in uravnoteženega življenja, za resnično povezovanje z drugimi in gradnjo bolj trdnih odnosov.
Iskreno soočanje s čustvi in sprejemanje raznolikosti čustev v nas samih ter drugih nas lahko vodi do izjemnih priložnosti za osebno rast. Zato je najpomembneje, da se zavemo, da naša moč izvira iz sprejemanja vseh čustev, ne samo tistih, ki se zdijo ‘pozitivna’.
To je pot k resnični modrosti in notranjemu ravnovesju. To je pot, ki gradi mostove med nami in drugimi, spodbuja razumevanje in izboljšuje kakovost našega vsakdana.
Želite to tematiko še poglobiti?
Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:
Skrb za počutje zaposlenih
Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.
