Članek je bil objavljen v reviji ADMA, februar 2024, pod naslovom: Sveži recepti in strategije za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu
Pri našem delu je normalno, da smo pod stresom, prepričanje, ki vodi v izgorelost, resno motnjo, ki prizadene najbolj zagnane in uspešne.
Izgorelost ni le občutek utrujenosti, je kompleksna vrsta telesnih, čustvenih in mentalnih simptomov, ki se kažejo kot posledica dolgotrajnega stresa in neuravnoteženega življenja.
Ste se kdaj spraševali, kako ohraniti produktivnost in dobrobit zaposlenih?
Hitri tempo, previsoka pričakovanja in stalni stres lahko pripeljejo do prekomerne izčrpanosti.
Med pogoste znake izgorelosti sodijo izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutek nemoči, zmanjšana učinkovitost pri delu, kar resno vpliva na produktivnost, zadovoljstvo, zdravje, dobro počutje posameznika ter dolgoročno uspešnost organizacije.
Franklov pristop k reševanju izčrpanosti
Izgorelost se pojavi, ko se izčrpamo do te mere, da pozabimo nase, na lastne potrebe, se osredotočamo le na tiste naloge, ki se nam zdijo nujne in obvezne in koncu ugotovimo, da niti teh več ne zmoremo izpeljati. Viktor Frankl, iznajditelj logoterapije in eksistenčne analize, »tretje dunajske šole« psihoterapije navaja, da je človek tridimenzionalno bitje: telesno, duševno in duhovno.
Poudarja celostni pogled na človeka, poleg uma in telesa obstaja tudi duševna, življenjska energija. Če ji ne posvetimo pozornosti in je ne negujemo, lahko to negativno vpliva na naše zdravje.
Individualen in organizacijski problem
Izgorelost na delovnem mestu ni zgolj individualni problem, je tudi organizacijski. S premišljenimi strategijami, usmerjenimi v skrb za dobrobit zaposlenih, lahko organizacije ustvarijo okolje, kjer se izgorelost zmanjša, produktivnost pa poveča.
Redno spremljanje delovnih obremenitev ter izvajanje ocen tveganja identificira problematična področja in omogoči pravočasno ukrepanje za preprečevanje izgorelosti.
Razlike v doživljanju obremenitev med generacijami
Pritiske in izzive v delovnem okolju različne generacijske skupine doživljajo različno. Generacija srednjih let je še vedno pogosto obremenjena s strahom pred izgubo zaposlitve, predsodki o menjavi službe ter pomanjkanjem veščin, kako jasno izraziti svoje meje in reči “ne” dodatnim obremenitvam.
Aljoša Bagola v svoji knjigi: Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke navaja, da moramo za zadovoljstvo najprej v življenju reči «dovolj«.
Brezskrbni delavci manj občutijo strah pred morebitnim zavrnitvam nadrejenega za dodatne naloge, ki bi lahko vplivale na izgubo službe. Tudi mlajše generacije so pogosto manj obremenjene s temi vprašanji, bolj so osredotočene na smisel v delu, postavljajo jasne meje ter imajo bolj izražene vrednote.
Razlogi za izgorelost se med generacijami razlikujejo, pri čemer srednja generacija pogosteje izgoreva zaradi pritiska “slovenske pridnosti in predanosti” ter potrebe po vljudnosti.
Preprosti koraki, ki jih lahko sprejmete, da preprečite izgorelost ter ustvarite zdravo in učinkovito delovno okolje so koristni tako za organizacijo kot za zaposlene.
Pomanjkanje podpore in razumevanja
Ključnega pomena za preprečevanje izgorelosti je vzpostavitev okolja, kjer se zaposleni počutijo podprte in razumljene.
Ne glede na vrsto delovnega okolja je pomembno, da se v vsakem koraku zagotavlja občutek pripadnosti in podpore med sodelavci ter vodstvom. Študije kažejo, da je občutek vključenosti in razumevanja ključen pri zmanjševanju tveganja za izgorelost.
Z vzpostavljanjem odprtih komunikacijskih kanalov se gradi most med različnimi člani ekipe. Pomembno je, da se spodbuja sodelovanje in se omogoča prostor za izmenjavo mnenj ter idej.
Z vzpostavitvijo odprtega okolja se gradi trdna in zaupanja polna povezava med sodelavci. Pomembno je, da vodstvo vzpostavi tovrstno okolje, aktivno vključuje zaposlene v odločitve in jih spodbuja k izražanju mnenj ter pomislekov. S tem se vzpostavi občutek sodelovanja in odgovornosti do skupnih ciljev.
Skupinske dejavnosti, timski sestanki in možnosti za kolektivno reševanje izzivov postanejo platforme, ki krepijo ekipni duh, zmanjšujejo občutke osamljenosti ter izolacije posameznikov v delovnem okolju.
Tudi zagotovitev odprtega in podpornega okolja, kjer se spodbuja medsebojna pomoč ter razumevanje, igra v delovnem okolju pomembno vlogo.
Vodstvo naj aktivno komunicira s svojimi zaposlenimi, ponuja mentorstvo ter vzpostavi pristno povezavo, ki omogoča zaposlenim, da se počutijo slišane in podprte.
Moč uravnoteženega delovnega ritma
Ključno pri preprečevanju izgorelosti je vzpostavitev uravnoteženega delovnega ritma, ki podpira optimalno delovno učinkovitost brez pretiranega stresa. Učinkovito je, da se jasno določijo delovne ure ter, da se spodbuja časovno uravnoteženost med delom in odmorom.
Jasno opredeljene delovne ure pomagajo zaposlenim ustvariti strukturo in vzpostaviti meje med delovnim časom ter časom za osebno življenje. S tem se omogoča boljše upravljanje delovnega bremena in zmanjšujejo se občutki nenehnega pritiska.
Za ohranjanje mentalne svežine in preprečevanje izgorelosti so ključni tudi odmiki med delovnimi nalogami. Znanstvene raziskave kažejo, da redni odmori med delom pomembno vplivajo na produktivnost ter zmanjšujejo stresne občutke. Spodbujanje kratkih odmorov ali spremembe aktivnosti med delovnim dnem omogoča zaposlenim, da se osvežijo ter ponovno osredotočijo na delovne naloge, kar posledično pripomore k boljši kakovosti dela.
Iščete načine za sprostitev in obvladovanje stresa?
Uvedba celovitih programov za obvladovanje stresa in sprostitvenih dejavnosti pomagajo zmanjšati občutke izgorelosti, spodbujajo celostno dobrobit zaposlenih in igrajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju zdravega delovnega okolja.
Med učinkovitimi praksami so vadba joge in meditacija, različne delavnice za obvladovanje stresa ter skrb za zdravje in dobro počutje.
Joga in meditacija sta se izkazali za izjemno koristni pri zmanjševanju stresa ter vzpostavljanju notranjega miru. Redna praksa teh dejavnosti lahko zaposlenim pomaga pri obvladovanju stresnih situacij ter izboljša njihovo sposobnost osredotočanja na delovne naloge.
Delavnice za obvladovanje stresa zaposlenim ponujajo praktične tehnike za spopadanje s stresom. Te tehnike vključujejo dihalne vaje, tehnike sproščanja ter načine za obvladovanje čustev v stresnih situacijah. S tem se zaposlenim omogoča, da razvijejo veščine obvladovanja stresa, kar pomembno vpliva na njihovo odpornost in dobrobit.
Tudi skupne aktivnosti zunaj delovnega okolja, kot so teambuilding dogodki ali druge dejavnosti, spodbujajo povezovanje in sprostitev med zaposlenimi.
Google skrbi za dobrobit zaposlenih.
Google je implementiral različne programe, kot je “Search Inside Yourself”, ki se osredotoča na meditacijo in pozornost ter spodbuja čustveno inteligenco zaposlenih. Te strategije so prispevale k boljšemu počutju zaposlenih, zmanjšanju stresa in izboljšanju produktivnosti.
Nenehno izobraževanje in podpora zaposlenih
Stalno izobraževanje zaposlenih o pomenu ravnotežja med delom in zasebnim življenjem je ključnega pomena za ustvarjanje zdrave delovne kulture. Zaposleni, ki razumejo pomen uravnoteženega življenja, so bolj osredotočeni, manj podvrženi stresu in boljši pri upravljanju svojega časa.
Sistematično izobraževanje, delavnice, seminarji ali interni programi, ki se osredotočajo na tehnike obvladovanja stresa opremijo zaposlene z orodji in znanjem za obvladovanje stresa kar prinese dolgoročne koristi tako posameznikom kot organizaciji.
Tudi podpora v obliki mentorstva ali svetovanja igra ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti. Imeti nekoga, ki zna prisluhniti, svetovati in deliti izkušnje, je neprecenljivo za zaposlene, še posebej v času visokega stresa ali občutkov izgorelosti.
Uspešne organizacije se zavedajo pomena mentorskih programov, kjer izkušeni zaposleni lahko nudijo podporo in nasvete mlajšim sodelavcem. Organizacije lahko ponudijo zaposlenim tudi programe za osebno in profesionalno rast. Tečaji, seminarji ali delavnice, ki spodbujajo osebnostni razvoj, veščine vodenja ali druge kompetence zaposlenim omogočijo, da se razvijajo in rastejo tako v poklicnem kot osebnem življenju.
S skrbno izbranimi strategijami za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu lahko organizacije izboljšajo dobrobit zaposlenih ter zagotovijo bolj produktivno in zdravo delovno okolje.
Zavezanost organizacije k skrbi za zaposlene se odraža v njihovi motivaciji, ustvarjalnosti ter dolgoročnem uspehu organizacije. Usposabljanje zaposlenih za učinkovito upravljanje s stresnimi situacijami in pritiski lahko izboljša njihovo odpornost ter sposobnost soočanja s stresom.
Preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu zahteva celostni pristop
vključuje tako vodstvo kot zaposlene. Z ustrezno podporo, razumevanjem ter učinkovitimi strategijami je mogoče zmanjšati stres in izboljšati delovno okolje, kar bo pozitivno vplivalo na dobrobit in uspešnost posameznika ter organizacije kot celote.
Želite to tematiko še poglobiti?
Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:
Živeti s stresom in ne izgoreti: dvig odpornosti na stres
Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.
