Svetovna zdravstvena organizacija je stres opredelila kot eno največjih zdravju škodljivih nevarnosti v 21. stoletju, saj s stresom povezane simptome, občuti že vsaka 3. oseba.
Svetovni ekonomski forum pa je odpornost na stres in fleksibilnost navedel kot eno od 10 najpomembnejših kompetenc za leto 2025.
Stres je odgovoren za 50 – 60 % vseh izgubljenih delovnih dni
V Evropi je stresu in psihosocialnim tveganjem, povezanim z delom, mogoče pripisati kar 50–60 % vseh izgubljenih delovnih dni.
Jasno je, da stres povzroča organizacijam in nacionalnim gospodarstvom precejšnje stroške. Ocenjuje se, da skupni stroški v Evropi (motenj, povezanih z delom, in drugih) znašajo 240 milijard EUR na leto.
Narašča tudi število predpisanih zdravil za zdravljenje depresije. V Slovenije je v zadnjih petih letih število izdanih receptov za tovrstna zdravila naraslo za 11 odstotkov. Vse več in več ljudi doživlja izgorelost.
Kaj stres sploh je?
Stres je normalen fiziološki odziv organizma na dražljaje iz okolja imenovane stresorji, ki motijo osebno ravnotežje.
Če določene okoliščine ali spremembo doživimo kot ogrožajoče, se v našem živčevju sproži preživitveni instinkt. Ta pripravi naše telo na stanje borbe ali bežanja: pospeši se nam bitje srca in dihanja, poveča se napetost v mišicah...
Stresni odziv se je razvil skozi evolucijo, da je naše prednike pripravil na soočenje z nevarnostjo, na primer pred napadom zobatih tigrov.
In čeprav se v Sloveniji v običajnem dnevu ne potrebujemo več boriti z zobatimi tigri, ne s kakšno drugo življenjsko ogrožajočo beštijo, se ta prirojen odziv na stres v nas še vedno sproža.
“To, ali nas bo odziv na stres dejansko varoval ali pa nam bo povzročal le dodatne težave, je odvisno od tega, kako stvarno je naše doživljanje ogrožajočih zunanjih okoliščin.”
Če smo v nevarni ali izredni situaciji, nam lahko reši življenje, saj nam da dodatno moč, da se branimo ali poženemo v beg. Kadar pa bomo nevarnost precenili, bo stresna reakcija premočna in nam bo povzročala nepotrebne težave.
Koristnen in škodljiv stres
Primarna naloga stresa je obramba telesa, s tem da ta prestavi »svoje obrate v višjo prestavo«.
Akutno stresno reakcijo prej ali slej doživimo vsi. Nastopi takoj po stresnem dogodku in traja nekaj minut ali nekaj ur, vendar največ do tri tedne.
Pomaga nam, da smo bolj osredotočeni, energični, pozorni in tako kos vsem izzivom, ki nas čakajo, tudi na delovnem mestu. Naša učinkovitost je zaradi adrenalina in drugih stresnih hormonov bistveno večja.
Zavajajoča pot v izgorelost
A ravno to občutenje povečane sposobnosti, ki jo občutimo v stresni situaciji je lahko zavajajoče. Ker ugotovimo, da nam koristi, si želimo nadaljevati z enakim tempom.
“Stres nam na kratek rok koristi. A poudarek je: NA KRATEK ROK.“
Dlje časa trajajoči stres ali stalen stres BO povzročil škodo na našem zdravju, razpoloženju, produktivnosti, v odnosih in kakovosti življenja.
Ljudje nismo opremljeni za dolgoročne hude obremenitve brez ustreznega počitka in obnove. Če s takim vedenjem nadaljujemo, se bomo prej ali slej prignali v izčrpanost ali celo v izgorelost.
Dojemanje stresnih situacij in odpornost na stres
Stresor je situacija, ki jo posameznik doživi kot nevarno, ne glede na to, v kolikšni meri je ta grožnja resnična.
V veliki meri gre za individualno percepcijo. Povezana je z našimi preteklimi izkušnjami. Nemalokrat celo z dogodki iz otroštva, ki so pospravljeni v našem nezavednem in se jih niti ne zavedamo.
Dojemanje stresnih situacij je v veliki meri odvisno od naše miselne naravnanosti.
“Za dvig odpornosti na stres je potrebno dvoje: krepiti ustrezno miselno naravnanost in si med stresnimi situacijami znati in dovoliti dovolj sprostiti.”
Na stres so bolj oporni ljudje, ki sprejemajo spremembe, kot del življenja in znajo na svet gledati bolj pozitivno.
Pozitivna miselna naravnanost
Pozitivna miselna naravnanost je veščina, ki jo lahko pri sebi obudimo z ustreznimi tehnikami nevro-lingvističnega programiranja.
Zelo učinkovita je na primer tehnika miselnega preokvirjanja, s katero nekonstruktivno, zavirajočo miselnost preobrnemo v bolj konstruktivno smer.
Tehniko preokvirjanja lahko uporabimo pri sebi, ali pri drugih, ki jih želimo na ta način pomagati.
To in še nekaj drugih učinkovitih tehnik nevro-lingvističnega programiranja se boste naučili uporabljati na delavnici DVIG ODPORNOSTI NA STRES.
Pomen čustvene odpornosti in čustvene inteligence
Močan vpliv na odpornost na stres ima tudi naša čustvena odpornost (v angl. Emotional Resilience). Vsakdo kdaj doživi čustvene padce. A bolj odporni na stres so tisti ljudje, ki se znajo po teh padcih pomiriti in pobrati.
Ko čustvujemo, praviloma prehajamo med čustvenimi stanji po nekem zaporedju – po t.i. čustveni spirali. Tako ne moremo pričakovati, da bomo iz stanja čustvene otopelosti lahko kar takoj preskočili na stanje evforije.
Koristno je, da razumemo naše čustvene reakcije in se naučimo z njimi upravljati. Pozitivnih in negativnih čustev ni. Vsa čustva imajo svoj namen. Lahko le rečemo, da so nekatera čustva bolj, ali manj prijetna.
Kakovostni socialni stiki so odličen podporni mehanizem za čustveno odpornost. Čustveno inteligentni ljudje bodo znali nudili dobro oporo ljudem v stiski. Poleg tega pa je dobro, da smo sami čim bolj čustveno zreli, da se ne rabimo zanašamo zgolj na čustveno oporo drugih.
Na delavnici DVIG ODPORNOSTI NA STRES naredimo test čustvene inteligentnosti ter podrobneje spoznamo zaporedje čustvenih stanj.
Povezanost telesa in uma
Znano je, da so naši možgani, preko živčnega sistema, povezani z našim telesom.
Povezava poteka s prenosom električnih impulzov preko nevronov, oziroma nevronskim povezav, imenovanih sinapse. Kaj pa bodo ti impulzi sporočali ter katere možganske centre bodo aktivirali je v veliki meri odvisno od tega, kateri hormoni se bodo pri tem sproščali.
In na to kateri hormoni se v nas izločajo in v kakšnih količinah, lahko vplivamo bolj, kot bi si morda mislili. Za to lahko uporabimo naš um (zavestno usmerjanje misli), kot tudi svoje telo (drža, očesni fokus, gibanje in dihanje).
Z določenimi mislimi in gibi telesa lahko povzročimo izločanje hormonov, ki nam pomagajo povečati osredotočenost, koncentracijo, storilnost in sposobnost učenja, z drugimi pa umirjanje, sproščanje, padec srčnega utripa, upočasnitev dihanja in globok počitek.
Na delavnici DVIG ODPORNOSTI NA STRES bomo podrobno predstavili več tehnik uporabe telesa in misli za doseganje bodisi povečane storilnosti ali pa sproščanja.
Odpornost na stres – ena ključnih kompetenc 21. stoletja
Da so spremembe edina stalnica, je že dobro uveljavljeno reklo. Stresorji so prisotni povsod okoli nas in se jim ne moremo izogniti. Tempo sprememb se le še povečuje in jasno je, da se bomo z njimi primorani soočati še v večji meri, kot že do sedaj.
“Kar lahko naredimo je, da stresorje in naše reakcije na njih ozavestimo in z zavestno uporabo naših misli in telesa okrepimo odpornost na stres.”
Težave, povezane s stresom, se kažejo tudi na delovnih mestih.
Vplivajo na nižjo produktivnost ter povečano odsotnostjo z dela. Zato je odpornost na stres gotovo kompetenca, ki jo je smiselno razvijati pri svojih sodelavcih.
Vabljeni, da se udeležite delavnice DVIG ODPORNOSTI NA STRES
> KLIK za več informacij o delavnici.
Delavnico lahko izvedemo tudi za zaključeno skupino v vašem podjetju.
