fbpx

Ključ do osebne rasti: notranja moč in motivacija

Vodenje

Piše:Erika Križnar

Ste se že kdaj vprašali, kdaj se počutite dobro? Se tudi vi eden tistih, ki meni, da je dobro počutje rezultat nekega dogodka. Da je naivno pričakovati, da bi se človek počutil dobro brez nekega konkretnega razloga.

Naš naravni fokus je (žal) fokus na nevarnost, na negativno. Če je jamski človek želel preživeti, je moral biti fokusiran na nevarnost, na negativno. To je del naše kulture in izhaja iz evolucijskega razvoja.

Z evolucijskim razvojem so se razvili  tudi naši možgani, ki so prednastavljeni na negativno. Zaradi te nastavitve tako radi beremo in poslušamo negativne novice v časopisih. Škandale, tragične dogodke, črno kroniko. Tudi oglasi, ki nagovarjajo naš strah, našo bolečino so najbolj učinkoviti.

Če vprašamo znanca ali prijatelja, sodelavca,  kako mu gre, kako se ima ali kako se počuti in dobimo odgovor: ah brez zveze, dolgčas, ah te stranke, to me ubija, naveličan sem tega, komaj čakam da bo vikend, to je vse eno »sranje« … Kako se odzovemo?

Naravno nam je in naš odgovor se glasi, razumem te, in prav zares ga razumemo. To, da se človek ne počuti dobro, da je jezen, razdražen, nam je naravno, kadar pa dobimo odgovor, da je nekdo srečen in zadovoljen, se nam že pojavijo dvomi.

Pozitivna miselna naravnanost je priučena. Je stvar osebne zavestne odločitve ter treninga. Če želimo biti v svojem življenju zadovoljni in izpolnjeni, potrebujemo nekaj več, potrebujemo cilj in občutek napredka.

Ko napredujemo, se nam pri tem sproščajo hormoni sreče. Napredek je nevrološko enak sreči. Dosežki in materialne dobrine nas zadovoljijo na kratek rok, za dolgoročen učinek sreče človek potrebuje potrditev, da napreduje.

Napredek ni samodejen, je rezultat aktivne in zavestne izbire ustvarjanja življenja, ki ga imamo radi, to poganja našo motivacijo in tako je zanka zaključena.

Je tudi vam poznano tako stanje?

Vsaj občasno ga občuti večina ljudi. Vsi smo se že kdaj znašli v situaciji, ko smo izgubili, nam je padla motivacija, ko smo zapadli v neko rutino, iz katere nismo videli  izhoda. Ko smo morda neko obdobje živeli brez prave volje, brez energije, odlašali naloge,  ko se nikakor nismo premaknili iz mrtve točke in živeli, kot bi bili na avtopilotu.

Prej ali slej tako vedenje pripelje do tega, da zapademo v slabo razpoloženje.

Motivacija izhaja iz latinske besede môvere, kar pomeni gibati se. V otroštvu imamo morda ob sebi odrasle, starše, vzgojitelje, prijatelje, ki so proaktivne in nas potiskajo proti cilju. Ko odrastemo pa smo pogosto prepuščeni sami sebi.

Če želimo nekam priti, se moramo premakniti.

Kadar se ne premikamo, obtičimo, in takrat se nič ne zgodi. Zato moramo biti proaktivni. Ljudje imamo močna čustva, na osnovi katerih se odzivamo. Psihologija motivacije se ukvarja z vprašanjem, kaj nas pripelje do tega, da nekaj naredimo ali pa ne.

Motivacija je naš odziv na dražljaje iz okolja in ta odziv ni vedno enak. Različni dražljaji sprožijo različne dele možganov in nas na različne načine motivirajo k produktivnosti.

Motivacija povzroča in usmerja naša dejanja. Spodbuja posameznika, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami in potrebami. Kje jo najti zase?

Agilia_čuječnost v vodenju_blog

Gonilne sile so znotraj nas samih. Osem milijard prebivalcev je na svetu in vsak ima svoje vrednote, svoje želje, svoja prepričanja in svoje motivacijske motorje. Naši notranji motorji nas ženejo, da dosežemo cilj. Ene bolj pritegne privlačnost korenčka, druge bolj aktivira grožnja palice. V obeh primerih je izvor motivacije notranji. Ženemo se zato, ker nas nekaj notranje nagrajuje, bogati, razveseljuje in želimo tega še več, ali pa nas nekaj notranje razočara, udari, užalosti in želimo to preprečiti.

Notranja motivacija izvira iz našega notranjega zadovoljstva, ki ga ob tem doživljamo, ko nas obdajo prijetni občutki. Gre za fiziološki proces, neke notranje sile, ki se sprožajo v nas, da uživamo v aktivnosti in začutimo izpolnitev ob dokončanju naloge.

Notranja motivacija je povezana z našimi vrednotami, višjimi cilji, ki nas osrečujejo. Kadar smo notranje motivirani opravimo nalogo tudi če ne prejmemo nobene zunanje »nagrade«. 

Pri zunanji motivaciji gre za  pobude, pritiske od zunaj, ki velikokrat vključujejo nagrade, kot so pohvala, diploma, medalja, dobra ocena, itd. Zunanja motivacija je običajno kratkega roka, notranja pa deluje bolj dolgotrajno.

Kadar opravimo neko nalogo, na primer tečemo 10 km zato, da dobimo nagrado, pohvalo, ali dobro oceno, nas žene zunanja motivacija. Če pa nas tek izpolnjuje, se ob tem počutimo dobro, smo zadovoljni, ker smo naredili nekaj dobrega zase, je to notranja motivacija.

Kje najti zagon in kako pridobiti samomotivacijo, ko jo izgubimo ali če je nimamo? Imamo vpliv na to, da delujemo drugače?

Vsake toliko si, da bi izstopili iz cone udobja, entuziastično zadamo visok cilj, ki pa ga ne zmoremo doseči v kratkem času, nam motivacija močno pade, to nas še bolj zasidra v varnem območju cone udobja. Poznano?

Pri določanju ciljev se je dobro zanašati na naše notranje občutke, ne na druge ljudi. Če želimo, da nas cilj motivira, mora ta biti ravno pravšnji. Kadar smo preveč optimistični pri postavljanju cilja, lahko ta v nas povzroči paniko. Razmišljati začnemo o tem, da  ne bomo zmogli, da nismo dovolj dobri, da nam ne bo uspelo, da smo prestari, prepočasni, da to preprosto ni za nas…

Zapademo v občutek nemoči in odlašanja.

Odlašamo zato, ker nas je strah, pred neuspehom, ker ne verjamemo da bomo dosegli svoj cilj, ker smo si zastavili prevelik cilj in se nam ta zdi nedosegljiv. 

Cilje je vedno dobro razdeliti na manjše, dosegljive celote, da ne zapademo v paniko ali dolgčas. Še dodatno si lahko motivacijo učvrstimo s tem, da si za dokončanje nalog, tudi že za majhne dosežke, privoščimo nagrado.

Prvi korak do spremembe, da prekinemo cikel avtopilota je, da ozavestimo svoje vedenje. Ko se naslednjič zalotimo, da odlašamo, ozavestimo za trenutek to svoje vedenje.

To je tudi dober trening čuječnosti. Ko ga ozavestimo, nastopi čas, da zbudimo naše možganske centre za racionalno odločanje.

Znanstveniki so ugotovili, da obstaja odličen in zelo enostaven trik, kako to najhitreje storimo. Začnemo odštevati: 5, 4, 3, 2, 1.

S tem, ko odštevamo, se na nezavedni ravni avtomatično začnemo pripravljati na akcijo, na štart. Seveda po tem ne smemo več odlašati, takoj v teh nekaj sekundah, ko odštejemo moramo tudi dejansko začeti z delom, ki nas čaka, z vadbo, ki smo si jo zadali, z nalogo, ki jo želimo opraviti.

Za začetek je dobro, da si zadamo cilj, da bomo začeto nalogo izvajali 5 minut. To nam je običajno psihološko sprejemljivo in je lažje pristati na to, kot pa si zastaviti, da se bomo nalogi posvetili ves dan.

Študije kažejo, da  ko enkrat začnemo z aktivnostjo, se v kar 80 % pripeti, da z začeto nalogo po 5 minutah tudi nadaljujemo, ker nas potegne in ni več tak problem nadaljevati, samo začeti je potrebno. Se lotiti naloge, iti od doma, obuti čevlje, nadeti športno opremo, vzeti v roke knjigo.

Odštejmo 5, 4, 3, 2, 1 in naredimo prvi korak. Seveda pa je pri navadah tako, da večkrat, ko jo bomo ponovili, lažje nam bo šlo.

Če želimo, da bomo osebno zrasli bo na poti do cilja poleg motivacije nujno potrebna vztrajnost in disciplina. Popolnoma naravno je, da nam motivacija kdaj tudi pade. Na naše življenje vpliva veliko dejavnikov, imamo boljše in slabše dneve.

Motivacija je v nas, ključ se skriva v naši miselnosti, ki vpliva na počutje in razpoloženje. Še kako je pomembno, kakšne misli gojimo o sebi, kaj si vsak dan rečemo, na kaj smo fokusirani in čemu smo pripisali pomen v našem življenju. Težava je v tem, da se vsega tega pogosto sploh ne zavedamo.

Kadar si zastavimo dovolj velik in zanimiv cilj, ki ga resnično želimo doseči, nas bo naš um pri tem podpiral. Naš center v možganih, ki se imenuje retikularni aktivacijski sistem, se aktivira in nas opozarja. Aktivira se vsakokrat, ko zaznamo  naše ime, ali ko zaslišimo močan glasen zvok. Aktivira se tudi za interes za spolni odnos, kar tudi izhaja iz evolucijskega procesa za razvoj in ohranjanje vrste. Opozarja nas na tiso, kar je za nas najpomembnejše.

Ta center se aktivira pri stvareh, za katere se mi notranje odločimo, da so pomembne za nas, zato pravimo, da je motivacija znotraj nas in tukaj se skriva tudi motivacija za dosego naših ciljev. Na primer, ko je ženska noseča, je močno osredotočena na nosečnost. Tako jo bo njen um znova in znova opozarjal na nosečnice, dojenčke, oblačila in vse kar je povezano s tem in kar na enkrat bo na cesti ogromno nosečnic. Enako se zgodi, ko kupujemo avto, stanovanje… Naš um nas opozarja, ko se otrok opisuje v vrtec ali šolo slišimo vse novice, ki so povezane s tem.

Čeprav se je težko premakniti in začeti delati oprijemljive spremembe, če nimamo motivacije, lahko storimo veliko že s tem, da nekaj znova ali na novo začnemo.

Določimo si cilj, ustvarimo rutino in vadimo. Poskrbimo tudi za svoje telo, za svoje duševno in socialno področje, za odnose, za svojo notranjo svobodo in za vrednote, ki nas podpirajo. Bodimo čuječi v odnosu do samega sebi, poskrbimo za svoj osebni razvoj, pridobivajmo nove veščine in vztrajajmo.

Vse to je proces vseživljenjskega učenja, ki je vodilo za to, da smo in ostanemo motivirani, tudi kadar nam je težko.

Naravnajmo se  pozitivno, uporabimo svoje telo in čustvene mišice. Znova in znova, dokler ne razvijemo nove navade. Naša čustva nas spodbujajo: če smo žalostni bomo še bolj žalostni, če smo srečni bomo srečni vse bolj. Gre za krepitev naše čustvene inteligence in mi sami imamo vpliv na to.

Na začetku nam praviloma ne bo preveč udobno, saj stopamo iz cone udobja, a s ponavljanjem in vztrajanjem bo postalo vse lažje, dokler ne razvijemo nove navade.

Sami imamo možnost, da določimo, kaj je za nas najbolj pomembno.  Zavestno začnemo delati na tem, ko se osredotočimo na svoj cilj, nas bo naš um pri tem podrl. Ne odlašati na jutri. Prenehajmo si govoriti: »Ko se bo nekaj zgodilo, takrat bom pa…« Nikoli ni idealnih razmer v življenju, zato naredimo nekaj zase danes, sedaj: 5, 4, 3, 2, 1 in gremo.

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje iz področij:

  • SKRB ZA DOBRO POČUTJE ZAPOSLENIH: SAMOMOTIVACIJA: Kako se motivirati, ko nam vse «pade dol«?
  • VODENJE IN DVIG ZAVZETOSTI ZAPOSLENIH: Kako dvigniti MOTIVIRANOST SODELAVCEV, delavnica se izvaja tudi v okviru VODSTVENA AKADEMIJA I

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

AGILIA_Vodstvena akademija_sodobne vodstvene veščine_komunikacija, razvoj sodelavcev, odnosi, konflikti, motivacija, agilna organizacija in vodenje_6 modulov

Več naših prispevkov

Power Point predstavitev ob kateri nihče ne zeha

Če želite pripraviti PowerPoint predstavitev, ki bo resnično navdušila vaše občinstvo, morate upoštevati več ključnih vidikov. Pomembno je, da predstavitev ne vsebuje zgolj vsebine, ampak tudi pravilno strukturo in oblikovanje. Model 4MAT je odlično orodje, ki vam lahko pomaga doseči ta cilj.

Poleg 4MAT modela je pomemben uvod in zaključek. Le-ta je priložnost, da pustite trajen vtis na občinstvo. Lahko povzamete ključne točke, vključite navdihujoč citat ali postavite vprašanje za razmislek. Pomembno je, da se odzovete na potrebe in preference poslušalcev ter ustrezno prilagodite komunikacijo.

S pravilno uporabo modela 4MAT in ustrezno izvedenimi koraki lahko pripravite PowerPoint predstavitev, ki bo resnično navdušila in osvojila vaše občinstvo.

Preprečitev izgorelosti na delovnem mestu

Izgorelost na delovnem mestu je kompleksen problem, ki zahteva celostni pristop k reševanju. Viktor Frankl poudarja pomen skrbi za telesno, duševno in duhovno dobrobit posameznika. Izgorelost je tako individualen kot organizacijski problem, pri čemer organizacije lahko s premišljenimi strategijami zmanjšajo stres in izboljšajo dobrobit zaposlenih.

Razlike v doživljanju obremenitev med generacijami so pomembne, saj vsaka generacija doživlja pritiske in izzive na delovnem mestu drugače. Ključno je vzpostaviti podporno in razumevajoče delovno okolje ter spodbujati odprtost in sodelovanje med sodelavci.

Uravnotežen delovni ritem, jasno določene delovne ure ter redni odmiki med delom so ključni pri preprečevanju izgorelosti. Poleg tega so pomembni tudi programi za obvladovanje stresa in sprostitvene dejavnosti, ki zmanjšujejo občutke izgorelosti ter spodbujajo celostno dobrobit zaposlenih.

Nenehno izobraževanje in podpora zaposlenim pri obvladovanju stresa ter osebnem in profesionalnem razvoju so ključnega pomena za dolgoročno preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu. Z ustrezno podporo in strategijami lahko organizacije izboljšajo delovno okolje ter zagotovijo boljše počutje in uspešnost zaposlenih.

Kaj so pasti toksične pozitivnosti

Kakšne so pasti toksične pozitivnosti, pomen čustvene inteligence ter avtentičnega izražanja čustev. Družba spodbuja pozitivno razmišljanje, kar včasih vodi v zanikanje ali potlačevanje neprijetnih čustev, kar na nas slabo vpliva. Zavedajmo se pomena sočutja in empatije, kako lahko razvijanje čustvene inteligence pomaga graditi bolj zdrave odnose. Premagajmo toksično pozitivnost v vsakdanjem življenju z ohranjanjem zdravega ravnovesja, odkritim pogovorom o čustvih, postavljanjem meja in z uporabo orodij za samopomoč. Resnična moč je v sprejemanju vseh čustev, ne le tistih, ki se zdijo ‘pozitivna’, kar vodi do notranjega ravnovesja in izboljšanja kakovosti življenja.