Kategorija:

Komunikacija in odnosi

Si upate sprejeti nestrinjanje v delovnem okolju?

Avtor Erika Križnar 19/05/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji HR&M, maj 2024

»Poskrbi za svoje zaposlene in oni bodo poskrbeli za tvoj posel. Tako preprosto je to.«
Richard Branson

Podjetja se vse bolj zavedajo, da ključ do uspeha ni le v produktivnosti, ampak je tudi v skrbi za dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.

Delovno okolje, ki spodbuja dobro počutje in kreativnost, niso le sanje, to postaja nujnost, saj se zavedamo pomena psihološkega blagostanja v delovnem življenju.

Prvi korak k ustvarjanju delovnega okolja, ki spodbuja dobro počutje, je poskrbeti za fizično udobje zaposlenih. To vključuje več vidikov, med katerimi je zagotavljanje udobnih delovnih prostorov ključno.

Fizično delovno okolje zajema širok spekter značilnosti, ki vključujejo fizične lastnosti prostora, značilnosti dela samega ter organizacijske in zunanje vidike. Hrup, osvetlitev, temperatura in ureditev prostorov so le nekateri izmed dejavnikov fizičnega okolja, ki ga dojemamo skozi čutila in pomembno vplivajo na psihološko dobro počutje zaposlenih.

Spodbujanje psihološkega blagostanja

Poleg skrbi za fizično udobje je ključno tudi spodbujanje psihološkega blagostanja zaposlenih. To neposredno vpliva na celovito dobro počutje posameznika in zajema več različnih dimenzij, kot so zadovoljstvo, motivacija, sreča, notranji mir, samospoštovanje, povezanost z drugimi, občutek smisla in produktivnost. Gre za pozitiven in uravnotežen odnos do sebe, drugih in sveta okoli sebe.

Zaposleni potrebujejo občutek, da so njihovi prispevki opaženi in cenjeni,

Zagotavljanje jasnih komunikacijskih kanalov je eden od ključnih elementov v tem procesu.

Odprta in transparentna komunikacija med vodstvom in zaposlenimi omogoča izmenjavo idej, reševanje morebitnih težav ter ustvarjanje občutka pripadnosti in vključenosti v skupnost podjetja. S tem se zaposleni počutijo bolj informirane in vključene v dogajanje v podjetju, kar pozitivno vpliva na njihovo dobro počutje, motivacijo in angažiranost.

Za dobro počutje na delovnem mestu je pomembno vzpostaviti podporno in inkluzivno delovno okolje, kjer se vsak zaposleni počuti sprejetega, spoštovanega in cenjenega. Podjetje mora spodbujati raznolikost, spoštovanje različnih mnenj in idej ter se izogibati diskriminaciji na podlagi spola, rase, starosti ali kakršne koli druge osebne značilnosti. S tem se gradi kultura zaupanja in sodelovanja, ki je ključna za psihološko blagostanje zaposlenih, ne glede na delo, ki ga zaposleni opravljajo.

Odprta in transparentna komunikacija med vodstvom in zaposlenimi omogoča izmenjavo idej, reševanje morebitnih težav ter ustvarjanje občutka pripadnosti in vključenosti v skupnost podjetja.

Kako posel spremeniti v igrivo avanturo

Spodbujanje psihološkega blagostanja je tudi skrb za ravnovesje med delovnim in zasebnim življenjem. Omogočanje prilagodljivih delovnih ur, možnosti dela na daljavo ter dopustov, prostih dni za počitek in regeneracijo omogoča zaposlenim, da uskladijo svoje delovne obveznosti z osebnimi potrebami. To prispeva k zmanjšanju stresa in izgorelosti ter spodbuja celostno dobro počutje zaposlenih.

»Ljubi, kar delaš; Delaj to kar ljubiš.«
Wayn W. Dyer

Vzpostavljanje podpornega delovnega okolja, ki spodbuja psihološko blagostanje zaposlenih ima velik vpliv na ustvarjanje produktivnega, zadovoljnega in angažiranega delovnega kolektiva. S tem se podjetje postavlja kot privlačen delodajalec, ki privablja in zadržuje najboljše talente, kar pa je ključno za dolgoročni uspeh organizacije.

Kar nekaj podjetij, uspešnih na svetovni ravni dokazuje moč povezave, ki jo v citatu navaja Wayn W. Dyer »Ljubi, kar delaš; Delaj to kar ljubiš.« Verjetno vsi poznamo uspešna tehnološka podjetja, ki izvirajo iz hobijev svojih ustanoviteljev in direktorjev, kot so Ivo Boscarol, Igor Akrapovič in brata Japec in Jernej Jakopin. Podjetja ki znajo posel spreminjati v igrivo avanturo, so praviloma zelo uspešna.

V vsakem posamezniku se skriva potencial, ki ga je mogoče odkleniti, so pa za to potrebni pravi pristopi, razvojna miselnost in kultura zaupanja.

Odprta in transparentna komunikacija med vodstvom in zaposlenimi omogoča izmenjavo idej, reševanje morebitnih težav ter ustvarjanje občutka pripadnosti in vključenosti v skupnost podjetjaMed takšna podjetja zagotovo sodijo podjetja, kot so Agilcon, OPTIWEB, Mikro+Polo – največji slovenski dobavitelj za laboratorije po vsem svetu. Svojo igrivost so predstavili tudi v zaposlitvenem oglasu, ki so ga poimenovali: Najbolj (pre)drzen zaposlitveni oglas. Ta in podobna podjetja so se zavezala k ustvarjanju inkluzivnega delovnega okolja, kjer se spoštuje raznolikost, cenijo različna stališča ter ideje. Takšno delovno okolje spodbuja inovativnost ter kreativnost in omogoča, da se vsak zaposleni počuti sprejetega in vključenega v skupnost. Vse to pa dokazuje, da zadovoljstvo in dobro počutje pri delu, ki ga opravljamo, lahko pripeljeta do izjemnih rezultatov.

Psihološka varnost, kultura priznanja in nagrajevanja

V ustvarjanju delovnega okolja, ki spodbuja dobro počutje, igra ključno vlogo tudi psihološka varnost.

Osredotoča se na občutek stabilnosti in zaupanja posameznika v delovnem okolju. Gre za zaščito pred različnimi nevarnostmi, kot so izguba službe, socialna izključenost, stres ali nestabilnost.

zadovoljstvo in dobro počutje pri delu, ki ga opravljamo, lahko pripeljeta do izjemnih rezultatov.

Psihološka varnost zajema zaupanje v lastno sposobnost obvladovanja stresnih situacij ter zaupanje v stabilnost in podporo okolja, v katerem posameznik deluje. Koncept je pred več kot dvajsetimi leti odkrila Amy C. Edmondson, profesorica na Harvard Business School, in ga opisuje v svoji knjigi The Fearless Organization.

Psihološka varnost predstavlja zaupanje in prepričanje zaposlenih, da je izražanje idej, postavljanje vprašanj ter izražanje nestrinjanja v delovnem okolju dobrodošlo.

Takšno okolje je ključnega pomena za zdravje in dobro počutje, kar vpliva na inovativnost ter uspeh organizacije.

V delovnem okolju igra velik pomen tudi kultura priznanja in nagrajevanja. Zaposleni potrebujejo občutek, da so njihovi prispevki opaženi in cenjeni, saj to prispeva k njihovi motivaciji, angažiranosti in zadovoljstvu na delovnem mestu. Posledično pa k dobremu počutju.

Pomembno je redno izražanje priznanja za dosežke in uspehe posameznikov ter skupin. To lahko vključuje javno pohvalo na sestankih, pošiljanje osebnih zahvalnih sporočil ali enostavno izrekanje pohval v vsakdanjih situacijah. Pogovor s sodelavcem že dolgo ni več le v obliki letnega razgovora. Povratna informacija se daje ves čas, ne samo ob določenih trenutkih. To omogoča, da se dobro delo in pozitiven odnos hitro opazita, negativno vedenje ali neuspeh pa po potrebi spremenita.

Tudi povratna informacija mora biti del kulture organizacije. K temu prispeva vsak sodelavec, v veliki meri vodje, a tudi sodelavci so tisti, ki so dožni podajati povratno informacijo vodji. To namreč omogoča dovolj informacij za dobro delo.

Le zadovoljni zaposleni so lahko pri delu učinkoviti in uspešni.

Poleg verbalnega priznanja je pomembno tudi ustvarjanje stimulativnih sistemov nagrajevanja, ki spodbujajo motivacijo in angažiranost zaposlenih. To lahko vključuje različne oblike nagrad, kot so bonitete, bonusi, dodatni prosti dnevi ali druge ugodnosti. Pomembno je, da so takšni sistemi nagrajevanja transparentni, pravični in dosegljivi za vse zaposlene, ne glede na njihov položaj v podjetju.

Prav tako je pomembno, da podjetja prepoznajo raznolikost dosežkov in prizadevanj zaposlenih ter uporabijo različne metode nagrajevanja, ki ustrezajo različnim potrebam in interesom posameznikov. S tem se vzpostavi spodbudno in podporno delovno okolje, ki vpliva na dobro psihično počutje zaposlenih, saj se vsak zaposleni počuti cenjen in motiviran za doseganje skupnih ciljev.

Razvoj in rast zaposlenih: pomembne so tudi čustvene potrebe

Tudi zagotavljanje možnosti za osebni in strokovni razvoj ter rast zaposlenih, nudenje programov izobraževanja, mentorstva in možnosti napredovanja omogoča zaposlenim, da razvijejo svoje potenciale in se počutijo dobro in izpolnjeno v svojem delu.

Priznani kanadski zdravnik in avtor knjig Dr. Gabor Maté v svoji knjigi Myth of Normal poudarja povezavo med čustvenim stanjem posameznika ter produktivnostjo in uspehom na delovnem mestu. Opozarja, da ignoriranje čustvenih potreb zaposlenih lahko vodi v povečano stresnost, izgorelost in zmanjšano učinkovitost.

Zato je ključno, da vodstvo podjetij razvija empatične spretnosti in ustvarja podporno okolje, kjer se zaposleni počutijo sprejete in razumljene.

Mnoga podjetja spodbujajo zaposlene, da izkoristijo svoje potenciale, da rastejo in se razvijajo s podjetjem. V podjetjih se uveljavljajo inovativni pristopi sproščanja in rekreacije med delovnim časom. Interaktivne sobe, glasbene sobe, namenjene sprostitvi in odmiku od dela, so postale priljubljene v podjetjih, ki stremijo k ustvarjanju prijetnega delovnega okolja. V teh sobah lahko zaposleni sodelujejo v različnih dejavnostih, kot so meditacija, joga ali preprosto sproščanje ob glasbi.

Psihološka varnost predstavlja zaupanje in prepričanje zaposlenih, da je izražanje idej, postavljanje vprašanj ter izražanje nestrinjanja v delovnem okolju dobrodošlo.

Poleg tega ta podjetja zaposlenim omogočajo tudi vadbo ali fitnes med delovnim časom, sobe za igro in sproščanje, kar spodbuja zdrav način življenja in izboljšuje počutje zaposlenih. Takšne iniciative ne le izboljšujejo fizično počutje zaposlenih, temveč tudi spodbujajo timsko povezanost, zmanjšujejo stres na delovnem mestu in povečujejo kreativnost.

Kako na počutje na delovnem mestu vplivajo živali in glasba

Posamezna podjetja spodbujajo tudi možnost vključevanja domačih živali v delovnem okolju. Živali in glasba znanstveno dokazano – sodeč po nekaterih raziskavah – povečajo našo produktivnost na delovnem mestu in imajo blagodejni učinek na naš spomin, stopnjo budnosti, izvedbo in razpoloženje.

Psi na delovnem mestu ustvarjajo boljšo in prijaznejšo družbo ter posledično boljši in prijaznejši svet.

Podjetja ki znajo posel spreminjati v igrivo avanturo, so praviloma zelo uspešna.

Dogs@work je razglasil deset zmagovalcev nagrade The DOG Award 2018. V krogu zmagovalcev so Google, Zogics, Bissell Homecare, Etsy, Build-A-Bear Workshop, GoDaddy, Mars, Zynga, Tito’s Handmade Vodka in Ben & Jerry’s.

Google je uvedel tudi prilagodljive delovne urnike in možnosti dela na daljavo, kar omogoča zaposlenim boljše počutje, ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem ter večjo avtonomijo pri izpolnjevanju delovnih obveznosti.

V sodobnih delovnih praksah se vse bolj uveljavlja tudi koncept kratkih odmorov za sprostitev, znanih kot »power nap«.

Ta praksa izvira iz japonske kulture, zaposlenim pa omogoča, da si med delovnim dnem privoščijo kratek počitek ali dremež. To pozitivno vpliva na njihovo zbranost, produktivnost in splošno dobro počutje. Dnevni počitek lahko izboljša kognitivne funkcije, omogoča možganom, da si opomorejo od učinkov daljših obdobij budnosti in mentalnega napora.

Kako močna je vaša organizacija?

Le zadovoljni zaposleni so lahko pri delu učinkoviti in uspešni.

Vsaka organizacija lahko resnično učinkovita in uspešna le, če je v njej velika večina posameznikov zadovoljnih. Organizacija močna le toliko, kolikor je močan človeški kapital v njej, človeški kapital pa bodo hitreje in intenzivneje generirali tisti posamezniki, ki so zadovoljni.

Zadovoljni zaposleni so ključni za uspeh organizacije, saj so bolj motivirani in učinkoviti. Ko se zaposleni dobro počutijo, se odprejo in lahko resnično razvijejo svoje potenciale.

Ko se človek počuti zadovoljno in podprto, lahko resnično razvije svoje sposobnosti ter prispeva k uspehu organizacije.

Posamezniki, ki so zadovoljni, bodo hitreje in intenzivneje prispevali k rasti in uspehu organizacije.

Zato je ključno, da vodstvo organizacije kontinuirano skrbi za dobro počutje in zadovoljstvo zaposlenih, saj le tako ti posamezniki motivirano izpolnjujejo svoje naloge in so angažirani v doseganju skupnih ciljev. S tem se gradi trdna temeljna za uspeh in trajnostno rast organizacije v prihodnosti.

“𝐍𝐢𝐬𝐞𝐦 𝐫𝐞𝐳𝐮𝐥𝐭𝐚𝐭 𝐨𝐤𝐨𝐥𝐢šč𝐢𝐧 𝐯 𝐤𝐚𝐭𝐞𝐫𝐢𝐡 𝐬𝐞𝐦 𝐬𝐞 𝐳𝐧𝐚š𝐞𝐥. 𝐉𝐚𝐳 𝐬𝐞𝐦 𝐫𝐞𝐳𝐮𝐥𝐭𝐚𝐭 𝐦𝐨𝐣𝐢𝐡 𝐨𝐝𝐥𝐨č𝐢𝐭𝐞𝐯”
Stephen Covey

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interna usposabljanja po vaši meri.

Za več informacij o delavnicah kliknite na to povezavo

19/05/2024 0 komentarji

Coaching Komunikacija in odnosi Organizacija

Preprečitev izgorelosti na delovnem mestu

Avtor Erika Križnar 22/04/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji ADMA, februar 2024, pod naslovom: Sveži recepti in strategije za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu

Pri našem delu je normalno, da smo pod stresom, prepričanje, ki vodi v izgorelost, resno motnjo, ki prizadene najbolj zagnane in uspešne.

Izgorelost ni le občutek utrujenosti, je kompleksna vrsta telesnih, čustvenih in mentalnih simptomov, ki se kažejo kot posledica dolgotrajnega stresa in neuravnoteženega življenja.

Ste se kdaj spraševali, kako ohraniti produktivnost in dobrobit zaposlenih?

Hitri tempo, previsoka pričakovanja in stalni stres lahko pripeljejo do prekomerne izčrpanosti.

Med pogoste znake izgorelosti sodijo izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutek nemoči, zmanjšana učinkovitost pri delu, kar resno vpliva na produktivnost, zadovoljstvo, zdravje, dobro počutje posameznika ter dolgoročno uspešnost organizacije.

Franklov pristop k reševanju izčrpanosti

Izgorelost se pojavi, ko se izčrpamo do te mere, da pozabimo nase, na lastne potrebe, se osredotočamo le na tiste naloge, ki se nam zdijo nujne in obvezne in koncu ugotovimo, da niti teh več ne zmoremo izpeljati. Viktor Frankl, iznajditelj logoterapije in eksistenčne analize, »tretje dunajske šole« psihoterapije navaja, da je človek tridimenzionalno bitje: telesno, duševno in duhovno.

Poudarja celostni pogled na človeka, poleg uma in telesa obstaja tudi duševna, življenjska energija. Če ji ne posvetimo pozornosti in je ne negujemo, lahko to negativno vpliva na naše zdravje.

Agilia_Dvig odpornosti na stres_kot kompetenca

Individualen in organizacijski problem

Izgorelost na delovnem mestu ni zgolj individualni problem, je tudi organizacijski. S premišljenimi strategijami, usmerjenimi v skrb za dobrobit zaposlenih, lahko organizacije ustvarijo okolje, kjer se izgorelost zmanjša, produktivnost pa poveča.

Redno spremljanje delovnih obremenitev ter izvajanje ocen tveganja identificira problematična področja in omogoči pravočasno ukrepanje za preprečevanje izgorelosti.

Razlike v doživljanju obremenitev med generacijami

Pritiske in izzive v delovnem okolju različne generacijske skupine doživljajo različno. Generacija srednjih let je še vedno pogosto obremenjena s strahom pred izgubo zaposlitve, predsodki o menjavi službe ter pomanjkanjem veščin, kako jasno izraziti svoje meje in reči “ne” dodatnim obremenitvam.

Aljoša Bagola v svoji knjigi: Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke navaja, da moramo za zadovoljstvo najprej v življenju reči «dovolj«.

Brezskrbni delavci manj občutijo strah pred morebitnim zavrnitvam nadrejenega za dodatne naloge, ki bi lahko vplivale na izgubo službe. Tudi mlajše generacije so pogosto manj obremenjene s temi vprašanji, bolj so osredotočene na smisel v delu, postavljajo jasne meje ter imajo bolj izražene vrednote.

Razlogi za izgorelost se med generacijami razlikujejo, pri čemer srednja generacija pogosteje izgoreva zaradi pritiska “slovenske pridnosti in predanosti” ter potrebe po vljudnosti.

Preprosti koraki, ki jih lahko sprejmete, da preprečite izgorelost ter ustvarite zdravo in učinkovito delovno okolje so koristni tako za organizacijo kot za zaposlene.

Pomanjkanje podpore in razumevanja

Ključnega pomena za preprečevanje izgorelosti je vzpostavitev okolja, kjer se zaposleni počutijo podprte in razumljene.

Ne glede na vrsto delovnega okolja je pomembno, da se v vsakem koraku zagotavlja občutek pripadnosti in podpore med sodelavci ter vodstvom. Študije kažejo, da je občutek vključenosti in razumevanja ključen pri zmanjševanju tveganja za izgorelost.

Z vzpostavljanjem odprtih komunikacijskih kanalov se gradi most med različnimi člani ekipe. Pomembno je, da se spodbuja sodelovanje in se omogoča prostor za izmenjavo mnenj ter idej.

Z vzpostavitvijo odprtega okolja se gradi trdna in zaupanja polna povezava med sodelavci. Pomembno je, da vodstvo vzpostavi tovrstno okolje, aktivno vključuje zaposlene v odločitve in jih spodbuja k izražanju mnenj ter pomislekov. S tem se vzpostavi občutek sodelovanja in odgovornosti do skupnih ciljev.

Skupinske dejavnosti, timski sestanki in možnosti za kolektivno reševanje izzivov postanejo platforme, ki krepijo ekipni duh, zmanjšujejo občutke osamljenosti ter izolacije posameznikov v delovnem okolju.

Tudi zagotovitev odprtega in podpornega okolja, kjer se spodbuja medsebojna pomoč ter razumevanje, igra v delovnem okolju pomembno vlogo.

Vodstvo naj aktivno komunicira s svojimi zaposlenimi, ponuja mentorstvo ter vzpostavi pristno povezavo, ki omogoča zaposlenim, da se počutijo slišane in podprte.

Moč uravnoteženega delovnega ritma

Ključno pri preprečevanju izgorelosti je vzpostavitev uravnoteženega delovnega ritma, ki podpira optimalno delovno učinkovitost brez pretiranega stresa. Učinkovito je, da se jasno določijo delovne ure ter, da se spodbuja časovno uravnoteženost med delom in odmorom.

AGILIA_time_management_učinkovito upravljanje časa_organizacija dela_prioritete_l

Jasno opredeljene delovne ure pomagajo zaposlenim ustvariti strukturo in vzpostaviti meje med delovnim časom ter časom za osebno življenje. S tem se omogoča boljše upravljanje delovnega bremena in zmanjšujejo se občutki nenehnega pritiska.

Za ohranjanje mentalne svežine in preprečevanje izgorelosti so ključni tudi odmiki med delovnimi nalogami. Znanstvene raziskave kažejo, da redni odmori med delom pomembno vplivajo na produktivnost ter zmanjšujejo stresne občutke. Spodbujanje kratkih odmorov ali spremembe aktivnosti med delovnim dnem omogoča zaposlenim, da se osvežijo ter ponovno osredotočijo na delovne naloge, kar posledično pripomore k boljši kakovosti dela.

Iščete načine za sprostitev in obvladovanje stresa?

Uvedba celovitih programov za obvladovanje stresa in sprostitvenih dejavnosti pomagajo zmanjšati občutke izgorelosti, spodbujajo celostno dobrobit zaposlenih in igrajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju zdravega delovnega okolja.

Med učinkovitimi praksami so vadba joge in meditacija, različne delavnice za obvladovanje stresa ter skrb za zdravje in dobro počutje.

Joga in meditacija sta se izkazali za izjemno koristni pri zmanjševanju stresa ter vzpostavljanju notranjega miru. Redna praksa teh dejavnosti lahko zaposlenim pomaga pri obvladovanju stresnih situacij ter izboljša njihovo sposobnost osredotočanja na delovne naloge.

Delavnice za obvladovanje stresa zaposlenim ponujajo praktične tehnike za spopadanje s stresom. Te tehnike vključujejo dihalne vaje, tehnike sproščanja ter načine za obvladovanje čustev v stresnih situacijah. S tem se zaposlenim omogoča, da razvijejo veščine obvladovanja stresa, kar pomembno vpliva na njihovo odpornost in dobrobit.

Tudi skupne aktivnosti zunaj delovnega okolja, kot so teambuilding dogodki ali druge dejavnosti, spodbujajo povezovanje in sprostitev med zaposlenimi.

Google skrbi za dobrobit zaposlenih.

Google je implementiral različne programe, kot je “Search Inside Yourself”, ki se osredotoča na meditacijo in pozornost ter spodbuja čustveno inteligenco zaposlenih. Te strategije so prispevale k boljšemu počutju zaposlenih, zmanjšanju stresa in izboljšanju produktivnosti.

Nenehno izobraževanje in podpora zaposlenih

Stalno izobraževanje zaposlenih o pomenu ravnotežja med delom in zasebnim življenjem je ključnega pomena za ustvarjanje zdrave delovne kulture. Zaposleni, ki razumejo pomen uravnoteženega življenja, so bolj osredotočeni, manj podvrženi stresu in boljši pri upravljanju svojega časa.

Sistematično izobraževanje, delavnice, seminarji ali interni programi, ki se osredotočajo na tehnike obvladovanja stresa opremijo zaposlene z orodji in znanjem za obvladovanje stresa kar prinese dolgoročne koristi tako posameznikom kot organizaciji.

Tudi podpora v obliki mentorstva ali svetovanja igra ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti. Imeti nekoga, ki zna prisluhniti, svetovati in deliti izkušnje, je neprecenljivo za zaposlene, še posebej v času visokega stresa ali občutkov izgorelosti.

Uspešne organizacije se zavedajo pomena mentorskih programov, kjer izkušeni zaposleni lahko nudijo podporo in nasvete mlajšim sodelavcem. Organizacije lahko ponudijo zaposlenim tudi programe za osebno in profesionalno rast. Tečaji, seminarji ali delavnice, ki spodbujajo osebnostni razvoj, veščine vodenja ali druge kompetence zaposlenim omogočijo, da se razvijajo in rastejo tako v poklicnem kot osebnem življenju.

S skrbno izbranimi strategijami za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu lahko organizacije izboljšajo dobrobit zaposlenih ter zagotovijo bolj produktivno in zdravo delovno okolje.

Zavezanost organizacije k skrbi za zaposlene se odraža v njihovi motivaciji, ustvarjalnosti ter dolgoročnem uspehu organizacije. Usposabljanje zaposlenih za učinkovito upravljanje s stresnimi situacijami in pritiski lahko izboljša njihovo odpornost ter sposobnost soočanja s stresom.

Preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu zahteva celostni pristop

vključuje tako vodstvo kot zaposlene. Z ustrezno podporo, razumevanjem ter učinkovitimi strategijami je mogoče zmanjšati stres in izboljšati delovno okolje, kar bo pozitivno vplivalo na dobrobit in uspešnost posameznika ter organizacije kot celote.

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:

Živeti s stresom in ne izgoreti: dvig odpornosti na stres

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

22/04/2024 0 komentarji

Agilia_toksična pozitivnos_čustvena inteligenca

Coaching Komunikacija in odnosi

Kaj so pasti toksične pozitivnosti

Avtor Erika Križnar 22/04/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji ADMA, december 2023, pod naslovom: Kako prepoznati in premagati pasti toksične pozitivnosti

Ni vse zlato kar se sveti…

Znana misel: “fake it till you make it” pretvarjaj se, dokler ti ne uspe. To v kontekstu čustev zveni – pretvarjaj se, da si srečen, dokler ne boš srečen, kar pa ne deluje. Če mislimo, da lahko lažemo drugim, svojemu telesu ne moremo lagati.

Današnja družba je nasičena s pozitivnostjo, socialna omrežja so polna fotografij “vedno srečnih ljudi”, ki predstavljajo svoje navidezno “popolno” življenje, kar nas sili, da sprejemamo vse z nasmehom na obrazu.

A ni vse zlato, kar se sveti, pot do avtentičnosti ni skovana z nasmeški, temveč z iskrenim soočanjem z vsemi našimi čustvi. Čustvena inteligenca igra ključno vlogo pri medsebojnih odnosih in samosprejemanju. Razumevanje in priznavanje svojih čustev ter čustev drugih je temelj zdravih odnosov in osebnostnega razvoja.

Nesprejemljivost občutkov in pomanjkanje resničnega sočutja

V današnjem svetu, ki spodbuja pozitivno razmišljanje, se včasih znajdemo v primežu tega, kar imenujemo “toksična pozitivnost”. Nanaša se na pretirano osredotočanje na pozitivne vidike dogodkov. Kljub dobrim nameram za ohranitev optimističnega pogleda, nagnjenost k pretiranemu poudarjanju pozitivnega pogleda na svet na račun zanikanja ali potlačevanja neprijetnih čustev in dogodkov lahko privede do hudih težav.

Ljudje, ki zavračajo neprijetna čustva, kot so žalost, jeza, stiska, strah,… se spopadajo s toksično pozitivnostjo.

Prepričani so, da bi morali vedno ohranjati nasmeh na obrazu in se osredotočati na “dobre vibracije”. Ta pristop je zasnovan na ideji, da bi morali biti vedno srečni in zadovoljni, ne glede na okoliščine, na ideji pozitivnih afirmacij, s katerimi bo svet postal lepši. Pa ni tako preprosto. Toksično pozitivnost lahko nadomestimo tudi z izrazom lažna pozitivnost, saj je daleč od resničnih čustev, ki jih človek doživlja.

Pomen iskrenega izražanja in sprejemanje polnega spektra čustev

Ljudje imamo pogosto težavo iskreno odgovoriti, ko nas kdo vpraša kako si. Po navadi rečemo uredu, super sem, odlično in druge superlativne besede, kar avtomatično. Mislimo, da moramo biti dobro, uporabljamo instant odgovor, tudi kadar smo slabo, ker je tak odgovor nekako pričakovan v okolju in času kjer živimo.

Agilia_čustvena inteligenca_pretvarjanje_toksična pozitivnost

V življenju pa se srečujemo tudi z različnimi težavami pri sebi ali pri bližnjih kot so razne izgube, bolezni, nesreče, odpoved v službi, razhod ali razočaranje ljubljene osebe, stres ali depresija in tega ne upamo izraziti in ne znamo prisluhniti.

Če nisi dobro, je težko povedati in hkrati na drugi strani težko sprejeti odgovor nekoga, ki ni dobro.

Ko nam kdo pove, da ni dobro, zablokiramo.

Ne vemo, kaj bi s to informacijo počeli, kaj naj bi naredili, pa pogosto ni potrebno narediti nič drugega kot le to, da poslušamo človeka, mu damo možnost, da nam pove, kaj ga teži.

Naučeni smo, da je prav, da smo dobro in, da je potrebno druge usmerjati v pozitivno razmišljanje, ker (vemo), da to pomaga.

Pogosto dobimo ali pa dajemo instant pozitivne izjave, ki se sicer zdijo dobronamerne, vendar ne nudijo potrebne opore. Izjave, kot so: “Saj bo”, “vse se bo uredilo, boš videl-a”, “lahko bi bilo še huje”, “poglej in razmišljaj pozitivno”, “je, kar je, poglej naprej, vse bo še dobro”… nam ne dovolijo, da izrazimo svoje občutke in, da doživljamo svoja čustva, zato jih potlačimo.

Okolica pričakuje, da se hitro poberemo in nadaljujemo, četudi morda še nismo pripravljeni. Takšna sporočila in potlačena čustva nam dolgoročno lahko povzročijo veliko škodo.

Sočutje nad toksično pozitivnostjo, ključ do izgradnje empatične družbe

Razumevanje, da čustva niso vedno preprosta, prijetna ali neprijetna, je ključno za izgradnjo bolj empatične in povezane družbe.

S čustveno inteligentnim pristopom se lahko naučimo sprejemati ljudi takšne kot so, in jim nuditi podporo, ko jo najbolj potrebujejo.

Spodbujajmo več sočutja in razumevanja, namesto da skušamo potlačiti čustva s “pozitivnimi” izjavami.

Namesto toksične pozitivnosti je čustvena inteligenca bolj koristen pristop. Čustvena inteligenca vključuje prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter čustev družbe.

Pomembno je razvijati to inteligenco, ki omogoča sprejemanje vseh čustev, ne glede na to, ali so prijetna ali neprijetna. S tem lahko gradimo bolj zdrave odnose in se boljše razumemo sami sebe.

Nihče ne ve kako drugi doživljajo določeno situacijo in ne pozna čustev, ki jih zaznavajo.

Vsak posameznik je edinstven in ima svojo lastno življenjsko zgodbo. Zato je nujno, da se izognemo sodbi in namesto tega izrazimo sočutje in razumevanje.

Namesto “Saj bo” je bolj primerno reči “Verjamem, da ti je hudo, normalno je, da te je prizadelo ali potrlo”, dajmo človeku potrditev njegovih čustev, občutek, da je uredu/normalno, da čuti vse to, kar nam pove.

Primerno je, da ponudimo pomoč, če smo pripravljeni, da vprašamo, “kako ti lahko pomagam” ali, da preprosto povemo, “tukaj sem, če me boš potreboval-a sem ti pripravljen-a priskočiti na pomoč“.

Resnica o naših čustvih in kako jih izraziti avtentično

Vsi imamo čustva, ta preprosto so del nas. Čustva predstavljajo pomemben del naše vsakdanje izkušnje in so neločljiv del človeškega bivanja.

Ključno je razumeti, da so vsa čustva, od veselja do žalosti, jeze,… enakovredna.

Vsako od njih je edinstven del našega notranjega sveta. Pogosto poimenujemo čustva s “pozitivna” in “negativna”, čeprav so le prijetna in manj prijetna. S tem ko jih označimo z “negativna”, dobijo negativni prizvok in postanejo neželena.

Agilia_čustva_toksična_emocije_pozitivni odnosi

Ker se mnogi osredotočajo na izražanje pozitivnih čustev, je ključno pravilno razumevanje in izražanje tudi tistih, ki niso vedno prijetna.

Izražanje čustev na avtentičen način je ključnega pomena za naše dobro počutje in tudi za vzpostavljanje pristnih povezav z drugimi.

Ko smo sposobni izraziti svoja čustva na način, ki je iskren in avtentičen, odpiramo pot k bolj pristnim odnosom.

Avtentično izražanje čustev zahteva razumevanje in sprejemanje lastnih občutkov ter sposobnost izražanja le-teh na način, ki je resničen in ne prilagojen okolici. To prav tako vključuje pravo mero ranljivosti, ki je bistvena za gradnjo močnih vezi med ljudmi.

Kako se spopasti s toksično pozitivnostjo v vsakdanjem življenju

Kako se spoprijeti s čustvi, ki so včasih boleča ali težka? Kako graditi našo čustveno inteligenco, da lahko izražamo sebe na način, ki je hkrati odprt, iskren in spoštljiv? Spoznanje in prepoznavanje toksične pozitivnosti sta prvi korak k temu, da se z njo soočimo. Toksična pozitivnost se lahko izrazi na različne načine in se lahko kaže v pretiranih, neprestanih spodbudah za pozitivne misli in ignoriranju realnih čustev, ki jih doživljamo. Ko prepoznamo te vzorce v vsakdanjih situacijah, se lahko bolje osredotočimo na naslednje:

Ohranjanje zdravega ravnovesja:

Pomembno je razumeti, da ni nujno, da se počutimo vedno dobro. Nihče ni ves čas pozitiven in tudi negativna čustva so del človeške izkušnje. Zato je ključnega pomena sprejemanje vseh čustev brez obsojanja.

Odkrit pogovor o čustvih:

Prakticiranje iskrenosti in odprtosti o naših resničnih čustvih je korak k premagovanju toksične pozitivnosti. Sprejemanje in izražanje občutkov, tako pri sebi kot tudi v komunikaciji z drugimi, gradi bolj resnične in globlje odnose. Ključno je izogibanje etiketiranju čustev kot “dobrih” ali “slabih”. Vsako čustvo ima svojo vrednost in je pomembno za naše dobro počutje.

Ustvarjanje meja in postavljanje prioritet:

Razumevanje lastnih meja in postavljanje zdravih prioritet sta bistvenega pomena pri spopadanju s toksično pozitivnostjo. Da se znamo postaviti zase in prepoznati, kaj nam ustreza in kaj ne, da znamo reči “ne”, ko je to potrebno.

Agilia_pogovor_razumevanje_spoštljiva komunikacija

Orodja in tehnike za samopomoč:

Uporaba tehnik sproščanja, meditacije ali druge oblike samopomoči lahko pomagajo pri obvladovanju stresa in boljšem spopadanju s čustvenimi izzivi.

Vadba čuječnosti nam pomaga postati bolj osredotočeni na svoja čustva, na naš odziv, na sedanji trenutek in s tem poveča tudi razumevanje drugih.

Zavest o pasteh toksične pozitivnosti, razvoj čustvene inteligence, spodbujanje sočutja in empatije postavljata temelje za ustvarjanje bolj zdravega in uravnoteženega življenja, za resnično povezovanje z drugimi in gradnjo bolj trdnih odnosov.

Iskreno soočanje s čustvi in sprejemanje raznolikosti čustev v nas samih ter drugih nas lahko vodi do izjemnih priložnosti za osebno rast. Zato je najpomembneje, da se zavemo, da naša moč izvira iz sprejemanja vseh čustev, ne samo tistih, ki se zdijo ‘pozitivna’.

To je pot k resnični modrosti in notranjemu ravnovesju. To je pot, ki gradi mostove med nami in drugimi, spodbuja razumevanje in izboljšuje kakovost našega vsakdana.

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:

Skrb za počutje zaposlenih

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

22/04/2024 0 komentarji

Komunikacija in odnosi NLP Vodenje

Komunikacija – spoznanja Googla in Amazona

Avtor Erika Križnar 03/03/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji HR&M, december 2023, pod naslovom: Česa se o komunikaciji lahko naučimo od Googla in Amazona

“Komunikacija je najpomembnejši del vsega, kar počnete.” -Paul Steinbrueck

S prihodom digitalnih tehnologij so se komunikacijski vzorci drastično spremenili. Čeprav nam tehnologija omogoča hitrejšo izmenjavo informacij, se je pojavila dilema: ali je ta hitrost vredna izgube čustvenega stika, ki je prisoten v fizični komunikaciji?

Digitalne tehnologije so povsem spremenile način komuniciranja z zaposlenimi, strankami in partnerji. Spletni mediji, e-pošta, videokonference, in druge digitalne platforme so postale osrednji del komunikacije v poslovnem svetu.

Čeprav nas spletne platforme in orodja povezujejo s kolegi na različnih koncih sveta, nič ne more nadomestiti osebne komunikacije iz oči v oči.

Osebna komunikacija je obdana s čustveno dimenzijo, ki se dotika duševnega zdravja in počutja zaposlenih, kar je ključno za uspeh organizacij.

Kako kadrovska služba lahko prispeva k ohranjanju osebne komunikacije in kako podjetja izkoristijo prednosti tako digitalne povezanosti kot tudi čara osebnega stika?

Strokovnjaki poudarjajo, da kljub vsem prednostim digitalne komunikacije osebna komunikacija ostaja nepogrešljiva za vzpostavljanje in ohranjanje trdnih odnosov v poslovnem svetu.

Ključni stebri dobre komunikacije v poslovnem okolju vključujejo:

jasnost,
iskrenost,
spoštovanje,
empatijo in
jasno izražanje vrednot.

Vstopili smo v dobo, kjer digitalne tehnologije oblikujejo naš vsakdan.

Digitalne tehnologije nam olajšujejo življenje in povečujejo učinkovitost. Spletne konference, e-pošta in družabna omrežja so postali nepogrešljivi instrumenti za komunikacijo in delo.

Med tehnološke rešitve, ki podpirajo boljšo komunikacijo v digitalni dobi, spadajo video konference, ki omogočajo bolj interaktivne pogovore z uporabo vizualne komunikacije.

Omogočeno je opazovanje obraznih izrazov in telesne govorice sogovornikov, kar pripomore k boljšemu razumevanju čustev in namenov.

Zaupanje in komunikacija sta temeljna gradnika uspešnega poslovanja.

Uvedba digitalnih aplikacij omogoča:

takojšnje sporočanje,
deljenje datotek,
sprotno reševanje vprašanj,
izmenjavo idej,
sproščeno in neposredno komunikacijo med sodelavci,
skupinsko delo in
vzpostavljajo neformalne povezave.

Pomembno je, da zaposleni obvladajo tehnološka orodja in jih znajo uporabljati. Če tega ne znajo, jim lahko ta orodja predstavljajo večjo porabo časa in povzročajo stres.

S pravilno izbranimi tehnološkimi rešitvami in skrbnim upravljanjem kadrovska služba prispeva k spodbujanju interaktivne in osebne komunikacije v organizaciji, obenem pa omogoča udobno uporabo tehnologije za boljše medosebne odnose med zaposlenimi.

Izzivi digitalne dobe: izguba čustvenega vidika komunikacije

Čeprav nas digitalna doba bogati z možnostmi, ki nam časovno skrajšujejo in lajšajo delo, ne sme zamegliti pomembnosti osebne komunikacije.

Ključni izzivi v dobi digitalizacije vključujejo:

izgubo čustvenega vidika v komunikaciji,
zmanjšanje družabnega življenja ter
osebne povezanosti med zaposlenimi.

Ko komuniciramo preko zaslonov, izgubimo dragoceni del neverbalne komunikacije. Evolucijsko gledano, je človek družbeno in družabno bitje. Razvili smo se s komunikacijo iz oči v oči, kar omogoča (nezavedno) zaznavanje pomembnih, a subtilnih znakov med osebnim stikom in je kodirano v naši nevropsihologiji. Tega pri digitalni komunikaciji ni.

Interakcije iz oči v oči prenašajo bogatejše, bolj niansirane osebne in družbene informacije, ki so ključni za razumevanje in povezovanje z drugimi, kot so izrazi na obrazu, govorica telesa, ton glasu, mimika, pogled oči in položaj glave.

To omogoča izražanje in sprejemanje socialnih znakov ter posledično zmanjšuje zaznano psihološko razdaljo med komunikacijskimi partnerji. To je pomembno za višjo stopnjo zaupanja med udeleženci.

Profesor Albert Mehrabian je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvil teorije neverbalne komunikacije. Oblikoval je komunikacijsko pravilo 7-38-55 % kar pomeni, da

7 % komunikacije predstavljajo besede, 38 % glas in kar 55 % govorica telesa, ki se v neosebni komunikaciji povsem izgubi.

V poslovnem kontekstu izguba čustvene dimenzije komunikacije lahko pripelje do nesporazumov med sodelavci, pomanjkanja zaupanja v virtualnih ekipah in zmanjšanja povezanosti med vodstvom in zaposlenimi.

V zasebnem življenju pa lahko vodi do osamljenosti in odtujenosti, kar negativno vpliva na duševno zdravje.

Vzpostavitev pristnega stika s sodelavci, govorica telesa, vedenje in mišljenje v vsakdanjem življenju nas osvobodi strahu v napetih trenutkih.

Amy Cuddy, psihologinja in avtorica knjige z naslovom Prisotnost, zagovarja, da na takšen način najbolje opravimo zahtevne naloge.

Pomen komunikacije je v odzivu, ki ga dobimo. V komunikaciji je zanka. Kar počnemo, vpliva na sogovornika, in kar počne on, vpliva na nas. Ko komuniciramo s sogovornikom v živo, zaznavamo njegov odziv in nanj odgovarjamo s svojimi mislimi in čustvi. Naše vedenje napajajo notranji odzivi na to, kar vidimo in slišimo.

Zakaj Google promovira transparentnost

Danes se še bolj kot kadarkoli prej zavedamo, da so zaposleni »človeški kapital«, ki vsak trenutek lahko zapustijo podjetje.

Kadrovska služba ima ključno vlogo pri prepoznavanju izzivov, iskanju načinov za pridobivanje in ohranitev kadrov ter ozaveščanju zaposlenih o izgubi čustvene dimenzije v neosebni komunikaciji.

Te aktivnosti pozitivno vplivajo na organizacijsko kulturo in blaginjo zaposlenih. Zato osebna komunikacija, s katero vse to dosežemo, postaja vse bolj pomembna.

Simon Sinek, avtor knjige Start with Why in svetovno priznan govornik o voditeljstvu, poudarja pomen jasne komunikacije v poslovnem svetu. Vse bolj pomembno vlogo na delovnem mestu predstavljajo prav dobro počutje v delovnem okolju, spoštljivi medsebojni odnosi, spoštovanje vrednot ter jasna komunikacija.

V digitalni dobi je ključno ohraniti ravnovesje med digitalno in osebno komunikacijo.

Zaupanje in komunikacija sta temeljna gradnika uspešnega poslovanja. Številna uspešna podjetja poudarjajo pomen zaupanja kot temeljne vrednote v organizacijski kulturi.

Ustanavljajo programe, ki spodbujajo zaupanje med zaposlenimi, vodstvom in strankami.

Google promovira transparentnost in odprtost komunikacije, kar omogoča zaposlenim, da se počutijo varno pri izražanju svojih idej in pomislekov. Pri srečanju v živo se lažje izmenjujejo ideje, razvijajo inovativne rešitve ter ustvarjajo novi projekti.

Čustvena povezanost, ki jo omogoča neposreden stik:

krepi ekipno delo,
spodbuja kreativnost in sodelovanje,
povečuje produktivnost,
omogoča takojšnjo razjasnitev morebitnih nesporazumov in
preprečuje napačne interpretacije, ki bi lahko vodile v konflikte.

Učinkovite strategije za ohranjanje osebne komunikacije

Ključna prednost, ki jo prinaša komunikacija iz oči v oči, je zmožnost gradnje zaupanja in vzpostavljanja osebnih vezi z zaposlenimi, strankami in poslovnimi partnerji.

Prvi korak, ki ga lahko naredijo, je ozaveščanje zaposlenih o pomenu osebne komunikacije. To vključuje ozaveščanje o prednostih osebnega stika, pomembnih razlikah med digitalno in fizično komunikacijo, o pomenu obraznih izrazov, neverbalnih znakov in tona glasu pri prenosu sporočil ter o medgeneracijskih potrebah glede komunikacije.

Kadrovska služba lahko spodbuja inovativne pristope za ohranjanje osebne komunikacije, kot so:

”open-door” politika,
organizacija manjših skupinskih sestankov,
fizični sestanki in dogodki,
druženja izven pisarne ter
praksa mentorstva in coachinga.

Nekatera podjetja uvajajo tudi nagradne sisteme za zaposlene, ki izstopajo v učinkoviti in empatični komunikaciji.

Takšni programi spodbujajo pozitivno komunikacijsko kulturo in nagrajujejo tiste, ki prispevajo k ohranjanju osebne povezanosti.

Amazon je znan po svojih “door-desk” sestankih, kjer vodje s svojimi ekipami razpravljajo o projektih in strategijah v sproščenem okolju.

Redna srečanja v živo v okviru podjetja ali oddelka omogočajo zaposlenim, da ohranjajo osebni stik, razpravljajo o projektih in rešujejo morebitne težave. S tem se spodbuja bolj neposredna komunikacija in oblikujejo se globlji odnosi med sodelavci.

Družabni dogodki kot so pikniki, izleti, športne dejavnosti, (team-building dogodki) so odličen način za spodbujanje sodelovanja in povezanosti med sodelavci, saj omogočajo sproščeno okolje in spodbujajo neformalno medsebojno komunikacijo med zaposlenimi.

Ko se oddaljimo od vsakdanje rutine, lahko pobliže spoznamo svoje sodelavce, njihove vrednote, prepričanja. To po vrnitvi v pisarno prinaša boljše in produktivnejše sodelovanje.

Ključni izzivi v dobi digitalizacije vključujejo izgubo čustvenega vidika v komunikaciji, zmanjšanje družabnega življenja ter osebne povezanosti med zaposlenimi.

Tudi mentorstvo in coaching se v različnih organizacijah širi, saj pomaga zaposlenim razvijati komunikacijske veščine.

Organizacije, ki se zavedajo vrednosti zaposlenih, ponujajo programe mentorstva, v katerih izkušeni zaposleni mentorirajo manj izkušene kolege v živo.

To omogoča neposredno izmenjavo znanja in izkušenj, spodbuja osebna rast in učenje in hkrati spodbuja osebno komunikacijo. Mentorji lahko delujejo kot most med vodstvom in zaposlenimi, omogočajo odprto komunikacijo ter nudijo nasvete in podporo. S tem povečujejo občutek pripadnosti organizaciji in izboljšujejo komunikacijske potenciale.

Ohranjanje ravnovesja

Strokovnjaki za kadrovanje in psihologi zaposlenih se strinjajo, da osebna komunikacija ostaja ključnega pomena tudi v digitalni dobi.

Poudarjajo, da je čustvena inteligenca (EQ) bistvena za uspešno vodenje in sodelovanje v organizacijah. Osebna komunikacija omogoča izražanje in zaznavanje čustev, kar vodi v boljše razumevanje sodelavcev in strank.

Strokovnjaki opozarjajo, da digitalna komunikacija pogosteje prispeva k nesporazumom, kar vodi tudi v konfliktne situacije. Neposreden stik omogoča takojšnjo razjasnitev nesporazumov in preprečevanje morebitnih konfliktov.

Osebna komunikacija spodbuja kreativnost in inovacije.

Ideje se lažje razvijajo in izmenjujejo v živahnem okolju, kjer ljudje fizično sodelujejo. Pomemben vidik, ki ga strokovnjaki poudarjajo, je tudi vpliv digitalne komunikacije na duševno zdravje zaposlenih. Osebna komunikacija omogoča socialno interakcijo in povezanost, kar pozitivno vpliva na počutje.

Interakcije iz oči v oči prenašajo bogatejše, bolj niansirane osebne in družbene informacije, ki so ključni za razumevanje in povezovanje z drugimi.

V digitalni dobi je ključno ohraniti ravnovesje med digitalno in osebno komunikacijo. Obe sta pomembni in se lahko dopolnjujeta.

Kadrovska služba ima pomembno vlogo pri spodbujanju zdrave komunikacijske kulture, ki bo temeljila na zaupanju, empatiji in osebnem stiku, obenem pa izkoristila prednosti digitalnih orodij za večjo učinkovitost in povezanost v poslovnem svetu, ki se neprestano spreminja.

Ohranjanje osebne komunikacije ni enostavna naloga, vendar pa je nujna za rast organizacij in zadovoljstvo zaposlenih.

Ključna je zavest o pomenu osebne komunikacije ter iskanje pravih strategij in orodij za njeno ohranitev. S tem bo organizacija lahko gradila trdne odnose, zagotavljala dobro počutje zaposlenih in ostala konkurenčna na trgu.

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:

Spoštljiva in učinkovita poslovna komunikacija

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

Agilia_Sodobne komunikacijske kompetence z NLP

03/03/2024 0 komentarji

Coaching Komunikacija in odnosi Timsko sodelovanje Vodenje

Spremembe, učinkovitost in trajnost

Avtor Erika Križnar 25/02/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji ADMA, november 2023, pod naslovom: Učinkovitost – ključ do konkurenčne prednosti in uspeha v sodobnem svetu

Prva skrivnost uspeha je zaupanje v samega sebe. Ralph Waldo Emerson

Sodobni svet je zaznamovan s hitrostjo in nenehnimi spremembami. Soočamo se s številnimi izzivi, ki ovirajo našo pot do uspeha in konkurenčne prednosti. Učinkovitost je ena izmed ključnih lastnosti, ki vplivajo na naš uspeh in zadovoljstvo. Ne glede na to, ali gre za delo, šolanje, osebne cilje ali vsakodnevne naloge, učinkovitost igra pomembno vlogo pri doseganju želenih rezultatov.

Izzivi, hitrost in spremembe

Tehnološki napredek je eden od največjih dejavnikov za hitrost in spremembe. Nova tehnologija se neprestano razvija in spreminja način dela, kar zahteva nenehno učenje in prilagajanje.

Z globalizacijo je sicer omogočen lažji dostop do globalnih trgov in virov, se je pa hkrati povečala tudi konkurenca, zato je pri poslovnem načrtovanju nujna učinkovitost, agilnost in sposobnost hitrega prilagajanja novim okoliščinam.

Družbeni mediji, digitalne platforme in trendi, kot so okoljska ozaveščenost etično poslovanje in raznolikost, vplivajo na naše delo in odnose v organizacijah. Podjetja so se primorana odzvati na trende, slediti spremembam in prilagajati svoje izdelke, storitve in marketinške strategije, da ostanejo relevantna, ohranjajo ugled in privabijo tudi mlajše generacije potrošnikov.

Hitrost in spremembe zahtevajo nenehno učenje, osebni razvoj, potrebo po večji trajnosti in odpornosti v poslovanju in življenju nasploh.

Posamezniki in podjetja se morajo pripraviti na nepričakovane dogodke in krize ter razmišljati o dolgoročni trajnosti. Hitrost sprememb zahteva prilagajanje delovnega okolja, urnika, večjo fleksibilnost pri delu, večjo uporabo virtualnih orodij.

“Ključ uspeha je v tem, da prioritet ne prilagajamo urniku, temveč urnik prilagajamo prioritetam.” Stephen Covey

Pripravljeni moramo biti vlagati čas in trud v pridobivanje novih veščin in znanja, da ostanemo relevantni na trgu dela. Podjetja, ki spodbujajo kreativnost in inovativnost, lahko hitreje rešujejo težave in izkoristijo priložnosti. Razumevanje teh izzivov in prilagajanje nanje je ključno za ohranjanje konkurenčnosti in uspeha.

Učinkovitost kot Temeljna Kompetenca

Učinkovitost je ključna kompetenca, ki nam omogoča obvladovanje izzivov hitrosti in sprememb.

Gre za sposobnost upravljanja časa, virov in energije na način, ki nam omogoča doseči želene cilje in naloge. Učinkovitost ni le hitro opravljanje nalog, temveč opravljanje pravih nalog na najbolj učinkovit način.

Ne gre zgolj za kvantiteto dela, temveč tudi za kakovost in trajnost rezultatov. Ko postane učinkovitost temeljna kompetenca, lahko bolje obvladujemo hitrost in spremembe v našem vsakdanjem življenju in se lažje prilagajamo novim izzivom. Nekateri ključni vidiki učinkovitosti so:

1. Upravljanje časa

Učinkoviti posamezniki se zavedajo, kako dragocen je njihov čas, zato ga upravljajo premišljeno. To vključuje organizacijo časa in nalog, postavljanje prioritet, določanje realnih rokov, uporabo orodij in tehnik za načrtovanje, kot so koledarji, seznami opravil ter zavrnitev nepotrebnih motenj in prekinitvenih dejavnikov.

Vsak dan je nov dan in čas za našo spremembo. Da bomo uspešni in učinkoviti pri delu, ki ga opravljamo, si postavimo realne roke za dokončanje naloge.

Načrtujemo svoj čas, ki ga bomo namenili delu, prosti čas in druge obveznosti. Na tak način bomo kos še tako zahtevnim nalogam, ki nam jih prinese življenje.

2. Organiziranost

Zajema celoten spekter veščin in pristopov, ki nam pripomorejo, da hitreje najdemo potrebne informacije in se osredotočimo na pomembne naloge.

Urejen delovni prostor, sistematičen način shranjevanja informacij in arhiviranja dokumentov, sledenje ter spretno upravljanje seznamov vseh nalog, ki jih imamo in zelo jasna struktura dela so ključne sestavine organiziranosti.

3. Postavljanje ciljev

Cilji nam pomagajo, da sledimo napredku in pri delu ostanemo osredotočeni na to, kar je zares pomembno. Cilji so usmerjeni motivatorji. Postavimo si specifične, merljive, dosegljive, relevantne in časovno omejene cilje, da bomo lažje sledi napredku in usmerjali svoje napore v ključna področja.

4. Prilagodljivost

V današnjem svetu hitrih sprememb je ključna tudi prilagodljivost. Učinkovite organizacije in posamezniki so sposobni hitro prilagajati svoje načrte in strategije glede na spremenjene okoliščine. So agilni in se ne zapletajo v nesmiselne rutine. Zaposleni, ki so sposobni prilagoditi svoje spretnosti in znanje novim tehnološkim trendom, ostajajo konkurenčen na trgu dela.

5. Samoorganizacija

Če želimo organizirati svoje delo in ostati na pravi poti, moramo upoštevati načela samoorganizacije, med katere sodijo: načrtovanje, prevzem odgovornosti, ustvarjalnost in postavljanje vprašanj.

Samoorganizacija je sposobnost slediti svojim načrtom upravljati svoje delo brez nepotrebnega nadzora ali zunanjih spodbud.

Kaže se v uspešnosti, pri tem ne gre le za to, da postanemo bolj produktivni, samoorganizacija nam ublaži tudi stres na delovnem mestu, pozitivno vpliva na doseganje organizacijskih in individualnih ciljev.

Le približno 2 % ljudi si zapiše svoje želje, naredi akcijski načrt in želje spremeni v cilje.

6. Učenje in razvoj

Za razumevanje novih priložnosti in tehnologij ter za ohranjanje konkurenčne prednosti sta učenje in razvoj ključna, saj se svet neprestano spreminja. Nujno je vlaganje v izobraževanje, kar vključuje branje knjig, strokovnih člankov, spremljanje aktualnih dogajanj, udeležbo v izobraževalnih programih, pridobivanje novih veščin in tehnik ter izmenjavo znanja s sodelavci.

Podjetja, ki redno vlagajo in posodabljajo znanja zaposlenih, sledijo novim metodam in pristopom, dosegajo boljše rezultate in so bolj konkurenčna na trgu.

7. Delegiranje nalog in odgovornosti

Tudi razbremenitev naših obveznosti delegiranje nalog in odgovornosti je ključni vidik učinkovitosti. Ni potrebno, da nosimo vsa bremena sami, potrebno je zaupanje v svoje sodelavce in spodbujanje k sodelovanju. Vodja projekta, ki delegira naloge svojim sodelavcem, lahko bolje usmerja projekt in izkoristi moč kolektivnega dela.

8. Osebna skrb

Med pomembne vidike učinkovitosti, sodi tudi osebna skrb, česar se včasih premalo zavedamo. Vključevanje zdravih življenjskih navad, kot sta telesna vadba in uravnotežena prehrana, je ključno za ohranjanje energije ter mentalne jasnosti in pripomore k učinkovitemu delu.

Posameznik, ki se redno ukvarja s telesno vadbo, ki ima redno in uravnoteženo prehrano, ima bistveno več energije in mentalne jasnosti za opravljanje nalog.

9. Podjetniški pristop k delu

Namesto da se osredotočamo na težave in omejitve, se raje usmerimo v iskanje rešitev in priložnosti. Razmišljanje kot podjetnik pomeni, da si upamo izstopiti iz cone udobja in razmisliti o inovativnih načinih za doseganje ciljev.

Ko iščemo rešitve namesto težav, lahko razvijemo nove izdelke ali storitve, ki jih trg potrebuje, in s tem dosežemo uspeh.

10. Komunikacija

Tako znotraj organizacije kot tudi s strankami, sodelavci in partnerji igra komunikacija ključno vlogo pri uspešnosti, učinkovitosti in pri doseganju rezultatov. Nujno je korektno, jasno in konkretno komuniciranje, sprotno odstranjevanje komunikacijskih šumov, poslušanje in urejanje komunikacijskih tokov. Prav poslušanje je bistvena sestavina komunikacije, saj imamo dve ušesi, da poslušamo in ena usta, da govorimo, zavedajmo se tega.

»Svoja življenja živimo na podlagi tega, kar verjamemo o svojem svetu, sebi, svojih zmožnostih in omejitvah.« Gregg Braden

Nedvomno drži, kadar verjamemo, da nam bo uspelo, bomo tudi v času, ko so spremembe neizogibne s pravimi veščinami in pristopi učinkovito obvladali svoje delo, se prilagodili novim okoliščinam, izkoristili priložnosti ter ohranili konkurenčnost in uspeh.

Naj bodo učinkovitost, podjetniški pristop, ustvarjalnost in izboljšave naša pot do trajne konkurenčne prednosti. Vzemite ključ v svoje roke. Postanite vi tisti, ki učinkovito obvladate spremembe in iz njih iztržite največ.

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:

MOTIVACIJA IN PRIPRAVLJENOST NA SPREMEMBE: vodenje zaposlenih skozi spremembe

IZ STATIČNE V RAZVOJNO MISELNOST: gradimo kulturo rasti

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

25/02/2024 0 komentarji

Komunikacija in odnosi Kreativnost in inovativnost Vodenje

Želite dosegati prebojne in dosegljive cilje?

Avtor Erika Križnar 25/02/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji ADMA, september 2023, pod naslovom: Kako izkoristiti svežo počitniško energijo za doseganje ambicioznih ciljev

“Ne morem spremeniti smeri vetra, lahko pa prilagodim jadra, da vedno dosežem cilj.” – Jimmy Dean

Po počitnicah se pogosto vrnemo na delovno mesto polni sveže energije, novih idej in ambicij. To je odličen čas, da prevetrimo svojo polletno delovno in tudi osebno »bilanco«, da ocenimo stanje, po potrebi revidiramo zastavljene načrte in ustvarimo nove cilje do zaključka leta. Ko smo v drugi rutini, spočiti in sproščeni to naredimo lažje, bolj pogumno in objektivno.

Brez ciljev, brez usmeritve

Cilji so dober način, da ne stagniramo, da iz leta v leto napredujemo. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi živeli iz dneva v dan po ustaljenem ritmu? Stagnirali bi, ostali bi na mestu.

Če svojih ciljev nimamo, postanemo cilj nekoga drugega.

Pri načrtovanju ciljev moramo biti previdni in ostati realistični, da ne zapademo v past prevelikih ambicij.

Ste si kdaj zastavili (pre)ambiciozne cilje, ki jih niste dosegli ali ste jih le s težavo dosegli, ki so vas obremenjevali in/ali spravljali v stres? Kako načrtovati cilje, da se nam to ne zgodi?

Organizacija in postavitev prioritet: Ključ do uspeha

Za uspešno in učinkovito izvajanje nalog je ključno, da si vzemimo čas za pregled in oceno nalog, ki nas čakajo, da si dobro organiziramo svoje delo in postavimo jasne prioritete. To velja tako v poklicnem kot zasebnem življenju.

Dobro organizirani in z jasnimi prioritetami, lahko učinkovito upravljamo s svojim časom, energijo in viri, kar nam omogoča, da dosežemo zastavljene cilje.

Identificirajmo ključne elemente, ki jih želimo doseči, osredotočajmo se le na tisto, kar je resnično pomembno. Določimo vrstni red in prioriteto posameznih nalog, s tem se izognemo preobremenjenosti, ter omogočimo nemoteno izvajanje nalog. Če želimo, da nas naši cilji motivirajo, morajo biti privlačni in pravilno oblikovani, da jim lahko sledimo.

Zastavljanje ciljev je najmočnejša motivacija. Don Clark

Da bo naše spremljanje in doseganje enostavno, lahko uporabimo učinkovito in priljubljeno orodij za postavljanje ciljev – metodo SMART. Ta nam omogoča, da si zastavimo jasne, merljive in dosegljive cilje, kar prispeva k uspešni izvedbi projekta.

Kako nam metoda SMART v praksi lahko pomaga?

Načrtovane cilje po tej metodi bomo lažje dosegli, ker jih bomo sproti spremljali in jih po potrebi prilagajali. Večji cilj lahko razdelimo tudi na več manjših ciljev, ki so potrebni za doseganje našega končnega cilja.Dobro organizirani in z jasnimi prioritetami, lahko učinkovito upravljamo s svojim časom, energijo in viri, kar nam omogoča, da dosežemo zastavljene cilje.

S – Specifični (Specific) Načrtovanje z vizijo: Specifični cilji oblikujejo našo pot do uspeha

Prvi korak je postavitev specifičnega cilja, ki je jasno določen, nedvoumen in odraža natančen rezultat, ki ga želimo doseči.

Namesto splošnega cilja, kot je: povečati prodajo, povečati prepoznavnost blagovne znamke …, si zastavimo bolj specifičen cilj: »Povečati prodajo izdelkov oziroma storitev za 15 %«, ali “Povečati število sledilcev na družbenih omrežjih za 20 odstotkov v naslednjih petih mesecih”.

S tem jasno opredelimo, kaj točno želimo doseči, kar omogoča lažje merjenje napredka in uspešnosti poslovanja. Enako velja v zasebnem življenju, namesto da rečemo, želim shujšati ali prebrati več knjig ali izboljšati svoje zdravje in počutje, je bolj specifično reči: »Izgubiti 10 kilogramov telesne teže v naslednjih petih mesecih«, »Prebrati vsaj 2 knjigi na mesec«, «Vsaj trikrat tedensko po 30 minut izvajati telesno aktivnost«.

M – Merljivi (Measurable) Pomen merljivih dosežkov: Uspešnost in učinkovitost

Merljiv, pomeni da je naš cilj postavljen tako, da napredek lahko merimo. Merjenje ciljev je ključno za spremljanje napredka in uspešnost projekta.

S tem lahko objektivno ocenimo napredek in učinkovitost ter po potrebi prilagajamo svoje načrte in strategije. Merljivi dosežki nam omogočajo, da se motiviramo in se veselimo svojih rezultatov.

Naš cilj naj bo dovolj izzivalen, vendar ne nemogoč.

Če je naš cilj preveč zahteven, pogosto obupamo, preden ga dosežemo, ali pa nas spravlja v cono panike in stres. Kadar pa je cilj preveč enostaven, nas to vodi v dolgčas. Nobena skrajnost nas ne vodi k uspehu.

Določimo si lahko kvalitativne ali kvantitativne kazalnike, slednji nam omogočajo enostavno spremljanje, ali smo cilj dosegli ali ne.

Če smo si postavili cilj povečati prodajo izdelkov ali storitev za 15 %, bomo izmerili in preverjali, ali je prodaja dosegla 15 % rast. Enako v zasebnem okolju lahko preverimo, ali smo rezultat dosegli, smo na pravi poti, ali ne.

A – Dosegljivi (Achievable) Razumna Ambicija: Ključ do motivacije in izpolnitve

Zato, da nas naši cilji motivirajo, morajo biti dosegljivi in realistični glede na razpoložljive vire, časovni okvir in sposobnosti. Nerealno visoki cilji nas lahko privedejo do preobremenjenosti in neuspeha projekta.

Pri postavljanju ciljev je potrebno upoštevati omejitve, kot so: znanje in sposobnosti za dosego cilja, proračun, kadrovska zmogljivost, razpoložljivost materialov in drugo.

Tudi v zasebnem življenju je pomembno, da si postavimo tako obsežne cilje, da so za naš še dosegljivi, da so nam zanimivi.

Izguba 10 kilogramov je zdrava in razumna ciljna teža, ki jo je mogoče doseči z ustrezno prehrano in vadbo, prav tako je vsaj trikrat tedensko po 30 minut telesne aktivnosti dosegljiva in razumna ambicija.

Če zmoremo več, lahko cilj povečamo, če ne zmoremo, si cilj prilagodimo, pomembno je, da je v mejah zmogljivosti, da nas motivira in, da nam ustreza.

R – Realistično (Realistic) Korak za korakom do uspeha: Realistični cilji ki vodijo k napredku

Cilji morajo biti povezani s poslovnimi cilji in vizijo podjetja ter prispevati k njihovi uresničitvi. Postavljene cilje je potrebno preveriti v okviru celotne strategije podjetja, zagotoviti da so relevantni in v skladu z glavnimi cilji organizacije.

Povečanje prodaje izdelkov ali storitev je zagotovo pomembno za uspeh podjetja. Pri osebnih ciljih je pomembno, da so povezani z našimi osebnimi vrednotami, željami in ostalimi cilji. Ne sme biti nekaj, kar nas ne zanima, v kar ne verjamemo, kar nas ne veseli ali nam na dolgi rok ne bo koristilo. Izguba telesne teže in/ali redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na splošno zdravje in našo samopodobo.

Če želimo, da nas naši cilji motivirajo, morajo biti privlačni in pravilno oblikovani, da jim lahko sledimo.

T – Časovno opredeljeni (Timely) Usmerjeni v čas: S časovnim okvirom ohranjamo fokus in motivacijo?

Jasno določen časovni okvir in postavljanje rokov, v katerem želimo doseči cilj, nam pomaga ohraniti fokus in motivacijo ter nas spodbuja k doslednosti ali izvedbi.

Časovno opredeljeni cilji so ključnega pomena tudi pri načrtovanju novih projektov v podjetju. Na primer, če se odločimo za uvedbo novega izdelka na trgu, si lahko postavimo cilj: »Lansirati izdelek na trg do konca leta«.

Časovni okvir nam bo pomagal pri organizaciji dela, določitvi prioritet in doslednem izvajanju projektov. S tem, ko imamo jasno določen časovni okvir za dosego ciljev, se izognemo odlašanju in vzpostavimo odgovornost ter doslednost pri izvedbi načrtovanih aktivnosti.

Metoda SMART je izjemno učinkovito orodje za načrtovanje ciljev tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Uporaba metode nam omogoča, da jasno opredelimo cilje, se osredotočimo na njihovo izvedbo, ohranimo motivacijo in dosežemo želene rezultate.

Pri doseganju ciljev je pomemben element tudi praznovanje ali nagrada

Majhne nagrade za uspešno opravljen cilj ali nalogo nas motivirajo in dajo zagon za naprej, ne glede, ali gre za razvoj novega izdelka, izboljšanje zadovoljstva strank, povečanje prodaje ali osebno rast. Izkoristimo metodo v svoj prid in se podajmo na pot uresničevanja naših velikih sanj in ciljev.

Brez ciljev ne napredujemo, če želimo napredovati je najprej potrebno začeti.

»Najboljši način da začnete je, da prenehate govoriti in začnete delati«. Walt Disney

Začnite z delom na svojih ciljih že danes!

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo: Učinkovita organizacija dela in časa.

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

AGILIA_delavnica Učinkovita organizacija dela in časa kako narediti več v krajšem času in ne izgoreti

25/02/2024 0 komentarji

Agilia družbena socialna dilema NLP trženje, komunikacija

Komunikacija in odnosi

Dilema družbenih medijev: priložnosti, nevarnosti in NLP

Avtor Špela Munih Stanič 06/10/2020

napisal Špela Munih Stanič

Tudi vi že zjutraj vzamete v roke svoj telefon in preverite objave na Facebooku, Instagramu, LinkedInu oziroma drugem socialnem omrežju po vaši izbiri? Stalno preverjate e-pošto? Se tekom dneva večkrat vračate na socialna omrežja, zadnjič še tik pred spanjem? Potem ste na dobri poti, da postanete odvisni od socialnih medijev.

Korporacije, ki razvijajo socialne medije izkoriščajo našo evolucijsko potrebo po medosebni povezavi. Vendar zagotavljanje povezav ni njihov primarni cilj. Zavedati se je potrebno, da zasledujejo svoj poslovni interes, predvsem ustvarjanje dobička, in, da smo v tem brezplačnem poslovnem modelu mi “tržno blago”.

Socialna omrežja zbirajo in obdelujejo tisoče podatkov o nas. Stalno spremljajo, čemu namenjamo našo pozornost in vrednost teh informacij prodajajo naprej. Z dostavljanjem obvestil, všečkov in novih predlogov tekom celega dneva, vzbujajo v naših možganih dražljaje podobne tistim na igralnih avtomatih. S tem načrtno vzgajajo našo odvisnost.

Kakšen vpliv ima to na duševno zdravje ljudi in mladine, verjetno ni potrebno posebej razlagati. Naključij ni. Vse kar se nam na socialnih omrežjih prikazuje, se prikazuje z razlogom.

Unovčevanje poznavanja delovanja človekovega uma

Korporacije, ki razvijajo socialne medije, zelo dobro poznajo neuroznanost in neprestano preučujejo delovanje našega uma.

Sledijo temu, kaj delamo, kaj želimo, kako se odločamo, kateri sprožilci vodijo naše vedenje. Ves čas skrbijo, da smo vključeni. Z obsežnim zbiranjem podatkov so razvili umetno inteligenco, ki zelo natančno modelira naše vedenje na podlagi preteklega. Tako imajo za vsakega od nas natančno izdelan profil.

Od tu dalje, ne gre več samo za napovedovanje, temveč tudi za vplivanje na naša dejanja in spreminjanje uporabnika v preprost plen oglaševalcev. Dobivamo sporočila, slike, video posnetke, ki sprožajo naša dejanja. Postajamo vse bolj ranljivi in vodljivi.

Tudi sicer postajamo vedno bolj odvisni od tehnologije.

Tehnologija v naša življenja prinaša veliko koristi.

Navigacija na telefonih je nadvse uporabna in včasih se sprašujemo, kako smo zmogli brez nje. In aplikacije za vodenje treningov. Veseli smo, ko nas telefon pohvali, da dobro napredujemo. Vstanemo od mize, ko nam pametna ura namigne, da bi bilo to dobro za nas in veseli smo, ko nas pohvali, ker smo danes naredili že veliko korakov. Tehnologija, ki je na eni strani do nas prijazna, je na drugi strani tista, ki podreja naš um.

Se tega dovolj zavedamo? Se znamo ubraniti? Znamo to izkoristiti?

Zakaj ne bi tudi mi uporabili nevro znanosti v trženjske namene?

Utvara, da bomo tovrstni manipulaciji lahko ubežali, je jalova. Duh je že zdavnaj ušel iz stekleničke. Ugotovitve nevro znanosti, kako vplivati na pozornost in vedenje potrošnikov lahko uporabimo tudi sami, na ustrezen, etičen način.

S poznavanjem delovanja človekovega uma lahko tudi za svoje poslovanje prilagodimo oglase tako, da nagovorimo točno določenega uporabnika, z določenim delovanjem uma. S pravimi besedami, slikami in drugimi sprožilci.

Vsebine, ki znajo nagovoriti

Podjetja lahko z uporabo socialnih medijev dosežejo širok krog potencialnih kupcev ali uporabnikov svojih storitev ali proizvodov. Tudi posamezni, mali podjetnik se lahko se uveljavi kot strokovnjak za področje, ki ga obvlada in kot dober poznavalec socialnih omrežij pridobi celo marsikatero prednost pred velikimi, okornejšimi tekmeci.

Sposobnost grajenja kredibilnosti na spletu je pomembna veščina. Prav tako generiranje ustreznih vsebin, posebej če želimo, da so te dovolj zanimive, da jih bodo sledilci želeli prebrati, ali še bolje deliti. Poskrbite, da bo v vaši vsebini tudi nekaj »osebnosti« in človečnosti.

A če želi mali podjetnik uspeti, mora ves čas skrbeti za prisotnost na socialnih omrežjih in komunicirati kakovostno ter natančno usmerjeno. Poraba časa za to je velika, dobro pa mora poznati tudi tehnologijo. Hkrati mora imeti veliko znanja, da na teh omrežjih ne ustvarja le »hrupa«, temveč s pravilnimi aktivnostmi doseže optimalen poslovni rezultat.

Socialni mediji prvič v zgodovini prinašajo tržnikom natančno ciljanje objav in oglasov glede na interese posameznikov, kaj hočemo, kakšno mnenje imamo in celo v kakšnem čustvenem stanju smo. Takšen nivo natančnosti ciljanja, prej še nikoli ni bil na voljo. Osebni podatki so oglaševalcem ponujeni tako rekoč na pladnju.

Dialog in preokvirjanje »negativcev«

Želite graditi svojo blagovno znamko in njeno uveljavljanje od ust do ust?

Za to so socialni mediji izvrstni. Nudijo tudi možnost aktivnega sodelovanja in celo dialoga. A priložnost, da sprožimo diskusijo o nečem, za nas pomembnem, lahko prinese tudi neželene komentarje.

Brez dobrega znanja preokvirjanja, s katerim boste negativne komentarje, ki vedno nastopijo, obrnili v pozitivno smer, ali jih vsaj nevtralizirali, ne bo šlo. In ko vam bo to enkrat uspevalo, se bo pozitiven glas o vaši znamki »zakotalil« in rastel kot snežna krogla.

Vendar ne pozabite, da je ves čas potreben nadzor nad komentarji. In dialog. Sprotni in korektni odgovori so za uspeh obvezni.

Poleg tega poskrbite, da bo oseba, ki bo skrbela za socialna omrežja nekdo, ki dobro razume potrebe podjetja in njegove vrednote.

Z znanji NLP nad manipuliranje

Kot lahko vidimo, nam je uporaba socialnih medijev prinesla veliko tako pozitivnega, kot negativnega. Pomembno je, da v dobi, ko nas skušajo mediji manipulirati, ohranjamo svoj jaz ter »zdrav razum«. V poplavi družbenih medijev to ni lahko, saj se tu ustvarjajo novi trendi, nove vrednote, nova prepričanja, nove »absolutne« (ne)resnice.

Na delavnicah Agilia apliciramo neurolingvistična znanja za uspešno poslovanje v 21. stoletju.

Naučimo ozavestiti vzvode človekovega uma, kako se zaščititi pred manipulacijami in hkrati aktivno uporabljati motorje notranje motivacije, za doseganje ciljnih rezultatov na etnični način.

KLIK za več informacij o 3-dnevni delavnici SODOBNE KOMUNIKACIJSKE KOMPETENCE Z NLP

06/10/2020 0 komentarji