Kategorija:

Coaching

Si upate sprejeti nestrinjanje v delovnem okolju?

Avtor Erika Križnar 19/05/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji HR&M, maj 2024

»Poskrbi za svoje zaposlene in oni bodo poskrbeli za tvoj posel. Tako preprosto je to.«
Richard Branson

Podjetja se vse bolj zavedajo, da ključ do uspeha ni le v produktivnosti, ampak je tudi v skrbi za dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.

Delovno okolje, ki spodbuja dobro počutje in kreativnost, niso le sanje, to postaja nujnost, saj se zavedamo pomena psihološkega blagostanja v delovnem življenju.

Prvi korak k ustvarjanju delovnega okolja, ki spodbuja dobro počutje, je poskrbeti za fizično udobje zaposlenih. To vključuje več vidikov, med katerimi je zagotavljanje udobnih delovnih prostorov ključno.

Fizično delovno okolje zajema širok spekter značilnosti, ki vključujejo fizične lastnosti prostora, značilnosti dela samega ter organizacijske in zunanje vidike. Hrup, osvetlitev, temperatura in ureditev prostorov so le nekateri izmed dejavnikov fizičnega okolja, ki ga dojemamo skozi čutila in pomembno vplivajo na psihološko dobro počutje zaposlenih.

Spodbujanje psihološkega blagostanja

Poleg skrbi za fizično udobje je ključno tudi spodbujanje psihološkega blagostanja zaposlenih. To neposredno vpliva na celovito dobro počutje posameznika in zajema več različnih dimenzij, kot so zadovoljstvo, motivacija, sreča, notranji mir, samospoštovanje, povezanost z drugimi, občutek smisla in produktivnost. Gre za pozitiven in uravnotežen odnos do sebe, drugih in sveta okoli sebe.

Zaposleni potrebujejo občutek, da so njihovi prispevki opaženi in cenjeni,

Zagotavljanje jasnih komunikacijskih kanalov je eden od ključnih elementov v tem procesu.

Odprta in transparentna komunikacija med vodstvom in zaposlenimi omogoča izmenjavo idej, reševanje morebitnih težav ter ustvarjanje občutka pripadnosti in vključenosti v skupnost podjetja. S tem se zaposleni počutijo bolj informirane in vključene v dogajanje v podjetju, kar pozitivno vpliva na njihovo dobro počutje, motivacijo in angažiranost.

Za dobro počutje na delovnem mestu je pomembno vzpostaviti podporno in inkluzivno delovno okolje, kjer se vsak zaposleni počuti sprejetega, spoštovanega in cenjenega. Podjetje mora spodbujati raznolikost, spoštovanje različnih mnenj in idej ter se izogibati diskriminaciji na podlagi spola, rase, starosti ali kakršne koli druge osebne značilnosti. S tem se gradi kultura zaupanja in sodelovanja, ki je ključna za psihološko blagostanje zaposlenih, ne glede na delo, ki ga zaposleni opravljajo.

Odprta in transparentna komunikacija med vodstvom in zaposlenimi omogoča izmenjavo idej, reševanje morebitnih težav ter ustvarjanje občutka pripadnosti in vključenosti v skupnost podjetja.

Kako posel spremeniti v igrivo avanturo

Spodbujanje psihološkega blagostanja je tudi skrb za ravnovesje med delovnim in zasebnim življenjem. Omogočanje prilagodljivih delovnih ur, možnosti dela na daljavo ter dopustov, prostih dni za počitek in regeneracijo omogoča zaposlenim, da uskladijo svoje delovne obveznosti z osebnimi potrebami. To prispeva k zmanjšanju stresa in izgorelosti ter spodbuja celostno dobro počutje zaposlenih.

»Ljubi, kar delaš; Delaj to kar ljubiš.«
Wayn W. Dyer

Vzpostavljanje podpornega delovnega okolja, ki spodbuja psihološko blagostanje zaposlenih ima velik vpliv na ustvarjanje produktivnega, zadovoljnega in angažiranega delovnega kolektiva. S tem se podjetje postavlja kot privlačen delodajalec, ki privablja in zadržuje najboljše talente, kar pa je ključno za dolgoročni uspeh organizacije.

Kar nekaj podjetij, uspešnih na svetovni ravni dokazuje moč povezave, ki jo v citatu navaja Wayn W. Dyer »Ljubi, kar delaš; Delaj to kar ljubiš.« Verjetno vsi poznamo uspešna tehnološka podjetja, ki izvirajo iz hobijev svojih ustanoviteljev in direktorjev, kot so Ivo Boscarol, Igor Akrapovič in brata Japec in Jernej Jakopin. Podjetja ki znajo posel spreminjati v igrivo avanturo, so praviloma zelo uspešna.

V vsakem posamezniku se skriva potencial, ki ga je mogoče odkleniti, so pa za to potrebni pravi pristopi, razvojna miselnost in kultura zaupanja.

Odprta in transparentna komunikacija med vodstvom in zaposlenimi omogoča izmenjavo idej, reševanje morebitnih težav ter ustvarjanje občutka pripadnosti in vključenosti v skupnost podjetjaMed takšna podjetja zagotovo sodijo podjetja, kot so Agilcon, OPTIWEB, Mikro+Polo – največji slovenski dobavitelj za laboratorije po vsem svetu. Svojo igrivost so predstavili tudi v zaposlitvenem oglasu, ki so ga poimenovali: Najbolj (pre)drzen zaposlitveni oglas. Ta in podobna podjetja so se zavezala k ustvarjanju inkluzivnega delovnega okolja, kjer se spoštuje raznolikost, cenijo različna stališča ter ideje. Takšno delovno okolje spodbuja inovativnost ter kreativnost in omogoča, da se vsak zaposleni počuti sprejetega in vključenega v skupnost. Vse to pa dokazuje, da zadovoljstvo in dobro počutje pri delu, ki ga opravljamo, lahko pripeljeta do izjemnih rezultatov.

Psihološka varnost, kultura priznanja in nagrajevanja

V ustvarjanju delovnega okolja, ki spodbuja dobro počutje, igra ključno vlogo tudi psihološka varnost.

Osredotoča se na občutek stabilnosti in zaupanja posameznika v delovnem okolju. Gre za zaščito pred različnimi nevarnostmi, kot so izguba službe, socialna izključenost, stres ali nestabilnost.

zadovoljstvo in dobro počutje pri delu, ki ga opravljamo, lahko pripeljeta do izjemnih rezultatov.

Psihološka varnost zajema zaupanje v lastno sposobnost obvladovanja stresnih situacij ter zaupanje v stabilnost in podporo okolja, v katerem posameznik deluje. Koncept je pred več kot dvajsetimi leti odkrila Amy C. Edmondson, profesorica na Harvard Business School, in ga opisuje v svoji knjigi The Fearless Organization.

Psihološka varnost predstavlja zaupanje in prepričanje zaposlenih, da je izražanje idej, postavljanje vprašanj ter izražanje nestrinjanja v delovnem okolju dobrodošlo.

Takšno okolje je ključnega pomena za zdravje in dobro počutje, kar vpliva na inovativnost ter uspeh organizacije.

V delovnem okolju igra velik pomen tudi kultura priznanja in nagrajevanja. Zaposleni potrebujejo občutek, da so njihovi prispevki opaženi in cenjeni, saj to prispeva k njihovi motivaciji, angažiranosti in zadovoljstvu na delovnem mestu. Posledično pa k dobremu počutju.

Pomembno je redno izražanje priznanja za dosežke in uspehe posameznikov ter skupin. To lahko vključuje javno pohvalo na sestankih, pošiljanje osebnih zahvalnih sporočil ali enostavno izrekanje pohval v vsakdanjih situacijah. Pogovor s sodelavcem že dolgo ni več le v obliki letnega razgovora. Povratna informacija se daje ves čas, ne samo ob določenih trenutkih. To omogoča, da se dobro delo in pozitiven odnos hitro opazita, negativno vedenje ali neuspeh pa po potrebi spremenita.

Tudi povratna informacija mora biti del kulture organizacije. K temu prispeva vsak sodelavec, v veliki meri vodje, a tudi sodelavci so tisti, ki so dožni podajati povratno informacijo vodji. To namreč omogoča dovolj informacij za dobro delo.

Le zadovoljni zaposleni so lahko pri delu učinkoviti in uspešni.

Poleg verbalnega priznanja je pomembno tudi ustvarjanje stimulativnih sistemov nagrajevanja, ki spodbujajo motivacijo in angažiranost zaposlenih. To lahko vključuje različne oblike nagrad, kot so bonitete, bonusi, dodatni prosti dnevi ali druge ugodnosti. Pomembno je, da so takšni sistemi nagrajevanja transparentni, pravični in dosegljivi za vse zaposlene, ne glede na njihov položaj v podjetju.

Prav tako je pomembno, da podjetja prepoznajo raznolikost dosežkov in prizadevanj zaposlenih ter uporabijo različne metode nagrajevanja, ki ustrezajo različnim potrebam in interesom posameznikov. S tem se vzpostavi spodbudno in podporno delovno okolje, ki vpliva na dobro psihično počutje zaposlenih, saj se vsak zaposleni počuti cenjen in motiviran za doseganje skupnih ciljev.

Razvoj in rast zaposlenih: pomembne so tudi čustvene potrebe

Tudi zagotavljanje možnosti za osebni in strokovni razvoj ter rast zaposlenih, nudenje programov izobraževanja, mentorstva in možnosti napredovanja omogoča zaposlenim, da razvijejo svoje potenciale in se počutijo dobro in izpolnjeno v svojem delu.

Priznani kanadski zdravnik in avtor knjig Dr. Gabor Maté v svoji knjigi Myth of Normal poudarja povezavo med čustvenim stanjem posameznika ter produktivnostjo in uspehom na delovnem mestu. Opozarja, da ignoriranje čustvenih potreb zaposlenih lahko vodi v povečano stresnost, izgorelost in zmanjšano učinkovitost.

Zato je ključno, da vodstvo podjetij razvija empatične spretnosti in ustvarja podporno okolje, kjer se zaposleni počutijo sprejete in razumljene.

Mnoga podjetja spodbujajo zaposlene, da izkoristijo svoje potenciale, da rastejo in se razvijajo s podjetjem. V podjetjih se uveljavljajo inovativni pristopi sproščanja in rekreacije med delovnim časom. Interaktivne sobe, glasbene sobe, namenjene sprostitvi in odmiku od dela, so postale priljubljene v podjetjih, ki stremijo k ustvarjanju prijetnega delovnega okolja. V teh sobah lahko zaposleni sodelujejo v različnih dejavnostih, kot so meditacija, joga ali preprosto sproščanje ob glasbi.

Psihološka varnost predstavlja zaupanje in prepričanje zaposlenih, da je izražanje idej, postavljanje vprašanj ter izražanje nestrinjanja v delovnem okolju dobrodošlo.

Poleg tega ta podjetja zaposlenim omogočajo tudi vadbo ali fitnes med delovnim časom, sobe za igro in sproščanje, kar spodbuja zdrav način življenja in izboljšuje počutje zaposlenih. Takšne iniciative ne le izboljšujejo fizično počutje zaposlenih, temveč tudi spodbujajo timsko povezanost, zmanjšujejo stres na delovnem mestu in povečujejo kreativnost.

Kako na počutje na delovnem mestu vplivajo živali in glasba

Posamezna podjetja spodbujajo tudi možnost vključevanja domačih živali v delovnem okolju. Živali in glasba znanstveno dokazano – sodeč po nekaterih raziskavah – povečajo našo produktivnost na delovnem mestu in imajo blagodejni učinek na naš spomin, stopnjo budnosti, izvedbo in razpoloženje.

Psi na delovnem mestu ustvarjajo boljšo in prijaznejšo družbo ter posledično boljši in prijaznejši svet.

Podjetja ki znajo posel spreminjati v igrivo avanturo, so praviloma zelo uspešna.

Dogs@work je razglasil deset zmagovalcev nagrade The DOG Award 2018. V krogu zmagovalcev so Google, Zogics, Bissell Homecare, Etsy, Build-A-Bear Workshop, GoDaddy, Mars, Zynga, Tito’s Handmade Vodka in Ben & Jerry’s.

Google je uvedel tudi prilagodljive delovne urnike in možnosti dela na daljavo, kar omogoča zaposlenim boljše počutje, ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem ter večjo avtonomijo pri izpolnjevanju delovnih obveznosti.

V sodobnih delovnih praksah se vse bolj uveljavlja tudi koncept kratkih odmorov za sprostitev, znanih kot »power nap«.

Ta praksa izvira iz japonske kulture, zaposlenim pa omogoča, da si med delovnim dnem privoščijo kratek počitek ali dremež. To pozitivno vpliva na njihovo zbranost, produktivnost in splošno dobro počutje. Dnevni počitek lahko izboljša kognitivne funkcije, omogoča možganom, da si opomorejo od učinkov daljših obdobij budnosti in mentalnega napora.

Kako močna je vaša organizacija?

Le zadovoljni zaposleni so lahko pri delu učinkoviti in uspešni.

Vsaka organizacija lahko resnično učinkovita in uspešna le, če je v njej velika večina posameznikov zadovoljnih. Organizacija močna le toliko, kolikor je močan človeški kapital v njej, človeški kapital pa bodo hitreje in intenzivneje generirali tisti posamezniki, ki so zadovoljni.

Zadovoljni zaposleni so ključni za uspeh organizacije, saj so bolj motivirani in učinkoviti. Ko se zaposleni dobro počutijo, se odprejo in lahko resnično razvijejo svoje potenciale.

Ko se človek počuti zadovoljno in podprto, lahko resnično razvije svoje sposobnosti ter prispeva k uspehu organizacije.

Posamezniki, ki so zadovoljni, bodo hitreje in intenzivneje prispevali k rasti in uspehu organizacije.

Zato je ključno, da vodstvo organizacije kontinuirano skrbi za dobro počutje in zadovoljstvo zaposlenih, saj le tako ti posamezniki motivirano izpolnjujejo svoje naloge in so angažirani v doseganju skupnih ciljev. S tem se gradi trdna temeljna za uspeh in trajnostno rast organizacije v prihodnosti.

“𝐍𝐢𝐬𝐞𝐦 𝐫𝐞𝐳𝐮𝐥𝐭𝐚𝐭 𝐨𝐤𝐨𝐥𝐢šč𝐢𝐧 𝐯 𝐤𝐚𝐭𝐞𝐫𝐢𝐡 𝐬𝐞𝐦 𝐬𝐞 𝐳𝐧𝐚š𝐞𝐥. 𝐉𝐚𝐳 𝐬𝐞𝐦 𝐫𝐞𝐳𝐮𝐥𝐭𝐚𝐭 𝐦𝐨𝐣𝐢𝐡 𝐨𝐝𝐥𝐨č𝐢𝐭𝐞𝐯”
Stephen Covey

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interna usposabljanja po vaši meri.

Za več informacij o delavnicah kliknite na to povezavo

19/05/2024 0 komentarji

Coaching Komunikacija in odnosi Organizacija

Preprečitev izgorelosti na delovnem mestu

Avtor Erika Križnar 22/04/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji ADMA, februar 2024, pod naslovom: Sveži recepti in strategije za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu

Pri našem delu je normalno, da smo pod stresom, prepričanje, ki vodi v izgorelost, resno motnjo, ki prizadene najbolj zagnane in uspešne.

Izgorelost ni le občutek utrujenosti, je kompleksna vrsta telesnih, čustvenih in mentalnih simptomov, ki se kažejo kot posledica dolgotrajnega stresa in neuravnoteženega življenja.

Ste se kdaj spraševali, kako ohraniti produktivnost in dobrobit zaposlenih?

Hitri tempo, previsoka pričakovanja in stalni stres lahko pripeljejo do prekomerne izčrpanosti.

Med pogoste znake izgorelosti sodijo izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutek nemoči, zmanjšana učinkovitost pri delu, kar resno vpliva na produktivnost, zadovoljstvo, zdravje, dobro počutje posameznika ter dolgoročno uspešnost organizacije.

Franklov pristop k reševanju izčrpanosti

Izgorelost se pojavi, ko se izčrpamo do te mere, da pozabimo nase, na lastne potrebe, se osredotočamo le na tiste naloge, ki se nam zdijo nujne in obvezne in koncu ugotovimo, da niti teh več ne zmoremo izpeljati. Viktor Frankl, iznajditelj logoterapije in eksistenčne analize, »tretje dunajske šole« psihoterapije navaja, da je človek tridimenzionalno bitje: telesno, duševno in duhovno.

Poudarja celostni pogled na človeka, poleg uma in telesa obstaja tudi duševna, življenjska energija. Če ji ne posvetimo pozornosti in je ne negujemo, lahko to negativno vpliva na naše zdravje.

Agilia_Dvig odpornosti na stres_kot kompetenca

Individualen in organizacijski problem

Izgorelost na delovnem mestu ni zgolj individualni problem, je tudi organizacijski. S premišljenimi strategijami, usmerjenimi v skrb za dobrobit zaposlenih, lahko organizacije ustvarijo okolje, kjer se izgorelost zmanjša, produktivnost pa poveča.

Redno spremljanje delovnih obremenitev ter izvajanje ocen tveganja identificira problematična področja in omogoči pravočasno ukrepanje za preprečevanje izgorelosti.

Razlike v doživljanju obremenitev med generacijami

Pritiske in izzive v delovnem okolju različne generacijske skupine doživljajo različno. Generacija srednjih let je še vedno pogosto obremenjena s strahom pred izgubo zaposlitve, predsodki o menjavi službe ter pomanjkanjem veščin, kako jasno izraziti svoje meje in reči “ne” dodatnim obremenitvam.

Aljoša Bagola v svoji knjigi: Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke navaja, da moramo za zadovoljstvo najprej v življenju reči «dovolj«.

Brezskrbni delavci manj občutijo strah pred morebitnim zavrnitvam nadrejenega za dodatne naloge, ki bi lahko vplivale na izgubo službe. Tudi mlajše generacije so pogosto manj obremenjene s temi vprašanji, bolj so osredotočene na smisel v delu, postavljajo jasne meje ter imajo bolj izražene vrednote.

Razlogi za izgorelost se med generacijami razlikujejo, pri čemer srednja generacija pogosteje izgoreva zaradi pritiska “slovenske pridnosti in predanosti” ter potrebe po vljudnosti.

Preprosti koraki, ki jih lahko sprejmete, da preprečite izgorelost ter ustvarite zdravo in učinkovito delovno okolje so koristni tako za organizacijo kot za zaposlene.

Pomanjkanje podpore in razumevanja

Ključnega pomena za preprečevanje izgorelosti je vzpostavitev okolja, kjer se zaposleni počutijo podprte in razumljene.

Ne glede na vrsto delovnega okolja je pomembno, da se v vsakem koraku zagotavlja občutek pripadnosti in podpore med sodelavci ter vodstvom. Študije kažejo, da je občutek vključenosti in razumevanja ključen pri zmanjševanju tveganja za izgorelost.

Z vzpostavljanjem odprtih komunikacijskih kanalov se gradi most med različnimi člani ekipe. Pomembno je, da se spodbuja sodelovanje in se omogoča prostor za izmenjavo mnenj ter idej.

Z vzpostavitvijo odprtega okolja se gradi trdna in zaupanja polna povezava med sodelavci. Pomembno je, da vodstvo vzpostavi tovrstno okolje, aktivno vključuje zaposlene v odločitve in jih spodbuja k izražanju mnenj ter pomislekov. S tem se vzpostavi občutek sodelovanja in odgovornosti do skupnih ciljev.

Skupinske dejavnosti, timski sestanki in možnosti za kolektivno reševanje izzivov postanejo platforme, ki krepijo ekipni duh, zmanjšujejo občutke osamljenosti ter izolacije posameznikov v delovnem okolju.

Tudi zagotovitev odprtega in podpornega okolja, kjer se spodbuja medsebojna pomoč ter razumevanje, igra v delovnem okolju pomembno vlogo.

Vodstvo naj aktivno komunicira s svojimi zaposlenimi, ponuja mentorstvo ter vzpostavi pristno povezavo, ki omogoča zaposlenim, da se počutijo slišane in podprte.

Moč uravnoteženega delovnega ritma

Ključno pri preprečevanju izgorelosti je vzpostavitev uravnoteženega delovnega ritma, ki podpira optimalno delovno učinkovitost brez pretiranega stresa. Učinkovito je, da se jasno določijo delovne ure ter, da se spodbuja časovno uravnoteženost med delom in odmorom.

AGILIA_time_management_učinkovito upravljanje časa_organizacija dela_prioritete_l

Jasno opredeljene delovne ure pomagajo zaposlenim ustvariti strukturo in vzpostaviti meje med delovnim časom ter časom za osebno življenje. S tem se omogoča boljše upravljanje delovnega bremena in zmanjšujejo se občutki nenehnega pritiska.

Za ohranjanje mentalne svežine in preprečevanje izgorelosti so ključni tudi odmiki med delovnimi nalogami. Znanstvene raziskave kažejo, da redni odmori med delom pomembno vplivajo na produktivnost ter zmanjšujejo stresne občutke. Spodbujanje kratkih odmorov ali spremembe aktivnosti med delovnim dnem omogoča zaposlenim, da se osvežijo ter ponovno osredotočijo na delovne naloge, kar posledično pripomore k boljši kakovosti dela.

Iščete načine za sprostitev in obvladovanje stresa?

Uvedba celovitih programov za obvladovanje stresa in sprostitvenih dejavnosti pomagajo zmanjšati občutke izgorelosti, spodbujajo celostno dobrobit zaposlenih in igrajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju zdravega delovnega okolja.

Med učinkovitimi praksami so vadba joge in meditacija, različne delavnice za obvladovanje stresa ter skrb za zdravje in dobro počutje.

Joga in meditacija sta se izkazali za izjemno koristni pri zmanjševanju stresa ter vzpostavljanju notranjega miru. Redna praksa teh dejavnosti lahko zaposlenim pomaga pri obvladovanju stresnih situacij ter izboljša njihovo sposobnost osredotočanja na delovne naloge.

Delavnice za obvladovanje stresa zaposlenim ponujajo praktične tehnike za spopadanje s stresom. Te tehnike vključujejo dihalne vaje, tehnike sproščanja ter načine za obvladovanje čustev v stresnih situacijah. S tem se zaposlenim omogoča, da razvijejo veščine obvladovanja stresa, kar pomembno vpliva na njihovo odpornost in dobrobit.

Tudi skupne aktivnosti zunaj delovnega okolja, kot so teambuilding dogodki ali druge dejavnosti, spodbujajo povezovanje in sprostitev med zaposlenimi.

Google skrbi za dobrobit zaposlenih.

Google je implementiral različne programe, kot je “Search Inside Yourself”, ki se osredotoča na meditacijo in pozornost ter spodbuja čustveno inteligenco zaposlenih. Te strategije so prispevale k boljšemu počutju zaposlenih, zmanjšanju stresa in izboljšanju produktivnosti.

Nenehno izobraževanje in podpora zaposlenih

Stalno izobraževanje zaposlenih o pomenu ravnotežja med delom in zasebnim življenjem je ključnega pomena za ustvarjanje zdrave delovne kulture. Zaposleni, ki razumejo pomen uravnoteženega življenja, so bolj osredotočeni, manj podvrženi stresu in boljši pri upravljanju svojega časa.

Sistematično izobraževanje, delavnice, seminarji ali interni programi, ki se osredotočajo na tehnike obvladovanja stresa opremijo zaposlene z orodji in znanjem za obvladovanje stresa kar prinese dolgoročne koristi tako posameznikom kot organizaciji.

Tudi podpora v obliki mentorstva ali svetovanja igra ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti. Imeti nekoga, ki zna prisluhniti, svetovati in deliti izkušnje, je neprecenljivo za zaposlene, še posebej v času visokega stresa ali občutkov izgorelosti.

Uspešne organizacije se zavedajo pomena mentorskih programov, kjer izkušeni zaposleni lahko nudijo podporo in nasvete mlajšim sodelavcem. Organizacije lahko ponudijo zaposlenim tudi programe za osebno in profesionalno rast. Tečaji, seminarji ali delavnice, ki spodbujajo osebnostni razvoj, veščine vodenja ali druge kompetence zaposlenim omogočijo, da se razvijajo in rastejo tako v poklicnem kot osebnem življenju.

S skrbno izbranimi strategijami za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu lahko organizacije izboljšajo dobrobit zaposlenih ter zagotovijo bolj produktivno in zdravo delovno okolje.

Zavezanost organizacije k skrbi za zaposlene se odraža v njihovi motivaciji, ustvarjalnosti ter dolgoročnem uspehu organizacije. Usposabljanje zaposlenih za učinkovito upravljanje s stresnimi situacijami in pritiski lahko izboljša njihovo odpornost ter sposobnost soočanja s stresom.

Preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu zahteva celostni pristop

vključuje tako vodstvo kot zaposlene. Z ustrezno podporo, razumevanjem ter učinkovitimi strategijami je mogoče zmanjšati stres in izboljšati delovno okolje, kar bo pozitivno vplivalo na dobrobit in uspešnost posameznika ter organizacije kot celote.

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:

Živeti s stresom in ne izgoreti: dvig odpornosti na stres

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

22/04/2024 0 komentarji

Agilia_toksična pozitivnos_čustvena inteligenca

Coaching Komunikacija in odnosi

Kaj so pasti toksične pozitivnosti

Avtor Erika Križnar 22/04/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji ADMA, december 2023, pod naslovom: Kako prepoznati in premagati pasti toksične pozitivnosti

Ni vse zlato kar se sveti…

Znana misel: “fake it till you make it” pretvarjaj se, dokler ti ne uspe. To v kontekstu čustev zveni – pretvarjaj se, da si srečen, dokler ne boš srečen, kar pa ne deluje. Če mislimo, da lahko lažemo drugim, svojemu telesu ne moremo lagati.

Današnja družba je nasičena s pozitivnostjo, socialna omrežja so polna fotografij “vedno srečnih ljudi”, ki predstavljajo svoje navidezno “popolno” življenje, kar nas sili, da sprejemamo vse z nasmehom na obrazu.

A ni vse zlato, kar se sveti, pot do avtentičnosti ni skovana z nasmeški, temveč z iskrenim soočanjem z vsemi našimi čustvi. Čustvena inteligenca igra ključno vlogo pri medsebojnih odnosih in samosprejemanju. Razumevanje in priznavanje svojih čustev ter čustev drugih je temelj zdravih odnosov in osebnostnega razvoja.

Nesprejemljivost občutkov in pomanjkanje resničnega sočutja

V današnjem svetu, ki spodbuja pozitivno razmišljanje, se včasih znajdemo v primežu tega, kar imenujemo “toksična pozitivnost”. Nanaša se na pretirano osredotočanje na pozitivne vidike dogodkov. Kljub dobrim nameram za ohranitev optimističnega pogleda, nagnjenost k pretiranemu poudarjanju pozitivnega pogleda na svet na račun zanikanja ali potlačevanja neprijetnih čustev in dogodkov lahko privede do hudih težav.

Ljudje, ki zavračajo neprijetna čustva, kot so žalost, jeza, stiska, strah,… se spopadajo s toksično pozitivnostjo.

Prepričani so, da bi morali vedno ohranjati nasmeh na obrazu in se osredotočati na “dobre vibracije”. Ta pristop je zasnovan na ideji, da bi morali biti vedno srečni in zadovoljni, ne glede na okoliščine, na ideji pozitivnih afirmacij, s katerimi bo svet postal lepši. Pa ni tako preprosto. Toksično pozitivnost lahko nadomestimo tudi z izrazom lažna pozitivnost, saj je daleč od resničnih čustev, ki jih človek doživlja.

Pomen iskrenega izražanja in sprejemanje polnega spektra čustev

Ljudje imamo pogosto težavo iskreno odgovoriti, ko nas kdo vpraša kako si. Po navadi rečemo uredu, super sem, odlično in druge superlativne besede, kar avtomatično. Mislimo, da moramo biti dobro, uporabljamo instant odgovor, tudi kadar smo slabo, ker je tak odgovor nekako pričakovan v okolju in času kjer živimo.

Agilia_čustvena inteligenca_pretvarjanje_toksična pozitivnost

V življenju pa se srečujemo tudi z različnimi težavami pri sebi ali pri bližnjih kot so razne izgube, bolezni, nesreče, odpoved v službi, razhod ali razočaranje ljubljene osebe, stres ali depresija in tega ne upamo izraziti in ne znamo prisluhniti.

Če nisi dobro, je težko povedati in hkrati na drugi strani težko sprejeti odgovor nekoga, ki ni dobro.

Ko nam kdo pove, da ni dobro, zablokiramo.

Ne vemo, kaj bi s to informacijo počeli, kaj naj bi naredili, pa pogosto ni potrebno narediti nič drugega kot le to, da poslušamo človeka, mu damo možnost, da nam pove, kaj ga teži.

Naučeni smo, da je prav, da smo dobro in, da je potrebno druge usmerjati v pozitivno razmišljanje, ker (vemo), da to pomaga.

Pogosto dobimo ali pa dajemo instant pozitivne izjave, ki se sicer zdijo dobronamerne, vendar ne nudijo potrebne opore. Izjave, kot so: “Saj bo”, “vse se bo uredilo, boš videl-a”, “lahko bi bilo še huje”, “poglej in razmišljaj pozitivno”, “je, kar je, poglej naprej, vse bo še dobro”… nam ne dovolijo, da izrazimo svoje občutke in, da doživljamo svoja čustva, zato jih potlačimo.

Okolica pričakuje, da se hitro poberemo in nadaljujemo, četudi morda še nismo pripravljeni. Takšna sporočila in potlačena čustva nam dolgoročno lahko povzročijo veliko škodo.

Sočutje nad toksično pozitivnostjo, ključ do izgradnje empatične družbe

Razumevanje, da čustva niso vedno preprosta, prijetna ali neprijetna, je ključno za izgradnjo bolj empatične in povezane družbe.

S čustveno inteligentnim pristopom se lahko naučimo sprejemati ljudi takšne kot so, in jim nuditi podporo, ko jo najbolj potrebujejo.

Spodbujajmo več sočutja in razumevanja, namesto da skušamo potlačiti čustva s “pozitivnimi” izjavami.

Namesto toksične pozitivnosti je čustvena inteligenca bolj koristen pristop. Čustvena inteligenca vključuje prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter čustev družbe.

Pomembno je razvijati to inteligenco, ki omogoča sprejemanje vseh čustev, ne glede na to, ali so prijetna ali neprijetna. S tem lahko gradimo bolj zdrave odnose in se boljše razumemo sami sebe.

Nihče ne ve kako drugi doživljajo določeno situacijo in ne pozna čustev, ki jih zaznavajo.

Vsak posameznik je edinstven in ima svojo lastno življenjsko zgodbo. Zato je nujno, da se izognemo sodbi in namesto tega izrazimo sočutje in razumevanje.

Namesto “Saj bo” je bolj primerno reči “Verjamem, da ti je hudo, normalno je, da te je prizadelo ali potrlo”, dajmo človeku potrditev njegovih čustev, občutek, da je uredu/normalno, da čuti vse to, kar nam pove.

Primerno je, da ponudimo pomoč, če smo pripravljeni, da vprašamo, “kako ti lahko pomagam” ali, da preprosto povemo, “tukaj sem, če me boš potreboval-a sem ti pripravljen-a priskočiti na pomoč“.

Resnica o naših čustvih in kako jih izraziti avtentično

Vsi imamo čustva, ta preprosto so del nas. Čustva predstavljajo pomemben del naše vsakdanje izkušnje in so neločljiv del človeškega bivanja.

Ključno je razumeti, da so vsa čustva, od veselja do žalosti, jeze,… enakovredna.

Vsako od njih je edinstven del našega notranjega sveta. Pogosto poimenujemo čustva s “pozitivna” in “negativna”, čeprav so le prijetna in manj prijetna. S tem ko jih označimo z “negativna”, dobijo negativni prizvok in postanejo neželena.

Agilia_čustva_toksična_emocije_pozitivni odnosi

Ker se mnogi osredotočajo na izražanje pozitivnih čustev, je ključno pravilno razumevanje in izražanje tudi tistih, ki niso vedno prijetna.

Izražanje čustev na avtentičen način je ključnega pomena za naše dobro počutje in tudi za vzpostavljanje pristnih povezav z drugimi.

Ko smo sposobni izraziti svoja čustva na način, ki je iskren in avtentičen, odpiramo pot k bolj pristnim odnosom.

Avtentično izražanje čustev zahteva razumevanje in sprejemanje lastnih občutkov ter sposobnost izražanja le-teh na način, ki je resničen in ne prilagojen okolici. To prav tako vključuje pravo mero ranljivosti, ki je bistvena za gradnjo močnih vezi med ljudmi.

Kako se spopasti s toksično pozitivnostjo v vsakdanjem življenju

Kako se spoprijeti s čustvi, ki so včasih boleča ali težka? Kako graditi našo čustveno inteligenco, da lahko izražamo sebe na način, ki je hkrati odprt, iskren in spoštljiv? Spoznanje in prepoznavanje toksične pozitivnosti sta prvi korak k temu, da se z njo soočimo. Toksična pozitivnost se lahko izrazi na različne načine in se lahko kaže v pretiranih, neprestanih spodbudah za pozitivne misli in ignoriranju realnih čustev, ki jih doživljamo. Ko prepoznamo te vzorce v vsakdanjih situacijah, se lahko bolje osredotočimo na naslednje:

Ohranjanje zdravega ravnovesja:

Pomembno je razumeti, da ni nujno, da se počutimo vedno dobro. Nihče ni ves čas pozitiven in tudi negativna čustva so del človeške izkušnje. Zato je ključnega pomena sprejemanje vseh čustev brez obsojanja.

Odkrit pogovor o čustvih:

Prakticiranje iskrenosti in odprtosti o naših resničnih čustvih je korak k premagovanju toksične pozitivnosti. Sprejemanje in izražanje občutkov, tako pri sebi kot tudi v komunikaciji z drugimi, gradi bolj resnične in globlje odnose. Ključno je izogibanje etiketiranju čustev kot “dobrih” ali “slabih”. Vsako čustvo ima svojo vrednost in je pomembno za naše dobro počutje.

Ustvarjanje meja in postavljanje prioritet:

Razumevanje lastnih meja in postavljanje zdravih prioritet sta bistvenega pomena pri spopadanju s toksično pozitivnostjo. Da se znamo postaviti zase in prepoznati, kaj nam ustreza in kaj ne, da znamo reči “ne”, ko je to potrebno.

Agilia_pogovor_razumevanje_spoštljiva komunikacija

Orodja in tehnike za samopomoč:

Uporaba tehnik sproščanja, meditacije ali druge oblike samopomoči lahko pomagajo pri obvladovanju stresa in boljšem spopadanju s čustvenimi izzivi.

Vadba čuječnosti nam pomaga postati bolj osredotočeni na svoja čustva, na naš odziv, na sedanji trenutek in s tem poveča tudi razumevanje drugih.

Zavest o pasteh toksične pozitivnosti, razvoj čustvene inteligence, spodbujanje sočutja in empatije postavljata temelje za ustvarjanje bolj zdravega in uravnoteženega življenja, za resnično povezovanje z drugimi in gradnjo bolj trdnih odnosov.

Iskreno soočanje s čustvi in sprejemanje raznolikosti čustev v nas samih ter drugih nas lahko vodi do izjemnih priložnosti za osebno rast. Zato je najpomembneje, da se zavemo, da naša moč izvira iz sprejemanja vseh čustev, ne samo tistih, ki se zdijo ‘pozitivna’.

To je pot k resnični modrosti in notranjemu ravnovesju. To je pot, ki gradi mostove med nami in drugimi, spodbuja razumevanje in izboljšuje kakovost našega vsakdana.

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:

Skrb za počutje zaposlenih

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

22/04/2024 0 komentarji

Coaching Komunikacija in odnosi Timsko sodelovanje Vodenje

Spremembe, učinkovitost in trajnost

Avtor Erika Križnar 25/02/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji ADMA, november 2023, pod naslovom: Učinkovitost – ključ do konkurenčne prednosti in uspeha v sodobnem svetu

Prva skrivnost uspeha je zaupanje v samega sebe. Ralph Waldo Emerson

Sodobni svet je zaznamovan s hitrostjo in nenehnimi spremembami. Soočamo se s številnimi izzivi, ki ovirajo našo pot do uspeha in konkurenčne prednosti. Učinkovitost je ena izmed ključnih lastnosti, ki vplivajo na naš uspeh in zadovoljstvo. Ne glede na to, ali gre za delo, šolanje, osebne cilje ali vsakodnevne naloge, učinkovitost igra pomembno vlogo pri doseganju želenih rezultatov.

Izzivi, hitrost in spremembe

Tehnološki napredek je eden od največjih dejavnikov za hitrost in spremembe. Nova tehnologija se neprestano razvija in spreminja način dela, kar zahteva nenehno učenje in prilagajanje.

Z globalizacijo je sicer omogočen lažji dostop do globalnih trgov in virov, se je pa hkrati povečala tudi konkurenca, zato je pri poslovnem načrtovanju nujna učinkovitost, agilnost in sposobnost hitrega prilagajanja novim okoliščinam.

Družbeni mediji, digitalne platforme in trendi, kot so okoljska ozaveščenost etično poslovanje in raznolikost, vplivajo na naše delo in odnose v organizacijah. Podjetja so se primorana odzvati na trende, slediti spremembam in prilagajati svoje izdelke, storitve in marketinške strategije, da ostanejo relevantna, ohranjajo ugled in privabijo tudi mlajše generacije potrošnikov.

Hitrost in spremembe zahtevajo nenehno učenje, osebni razvoj, potrebo po večji trajnosti in odpornosti v poslovanju in življenju nasploh.

Posamezniki in podjetja se morajo pripraviti na nepričakovane dogodke in krize ter razmišljati o dolgoročni trajnosti. Hitrost sprememb zahteva prilagajanje delovnega okolja, urnika, večjo fleksibilnost pri delu, večjo uporabo virtualnih orodij.

“Ključ uspeha je v tem, da prioritet ne prilagajamo urniku, temveč urnik prilagajamo prioritetam.” Stephen Covey

Pripravljeni moramo biti vlagati čas in trud v pridobivanje novih veščin in znanja, da ostanemo relevantni na trgu dela. Podjetja, ki spodbujajo kreativnost in inovativnost, lahko hitreje rešujejo težave in izkoristijo priložnosti. Razumevanje teh izzivov in prilagajanje nanje je ključno za ohranjanje konkurenčnosti in uspeha.

Učinkovitost kot Temeljna Kompetenca

Učinkovitost je ključna kompetenca, ki nam omogoča obvladovanje izzivov hitrosti in sprememb.

Gre za sposobnost upravljanja časa, virov in energije na način, ki nam omogoča doseči želene cilje in naloge. Učinkovitost ni le hitro opravljanje nalog, temveč opravljanje pravih nalog na najbolj učinkovit način.

Ne gre zgolj za kvantiteto dela, temveč tudi za kakovost in trajnost rezultatov. Ko postane učinkovitost temeljna kompetenca, lahko bolje obvladujemo hitrost in spremembe v našem vsakdanjem življenju in se lažje prilagajamo novim izzivom. Nekateri ključni vidiki učinkovitosti so:

1. Upravljanje časa

Učinkoviti posamezniki se zavedajo, kako dragocen je njihov čas, zato ga upravljajo premišljeno. To vključuje organizacijo časa in nalog, postavljanje prioritet, določanje realnih rokov, uporabo orodij in tehnik za načrtovanje, kot so koledarji, seznami opravil ter zavrnitev nepotrebnih motenj in prekinitvenih dejavnikov.

Vsak dan je nov dan in čas za našo spremembo. Da bomo uspešni in učinkoviti pri delu, ki ga opravljamo, si postavimo realne roke za dokončanje naloge.

Načrtujemo svoj čas, ki ga bomo namenili delu, prosti čas in druge obveznosti. Na tak način bomo kos še tako zahtevnim nalogam, ki nam jih prinese življenje.

2. Organiziranost

Zajema celoten spekter veščin in pristopov, ki nam pripomorejo, da hitreje najdemo potrebne informacije in se osredotočimo na pomembne naloge.

Urejen delovni prostor, sistematičen način shranjevanja informacij in arhiviranja dokumentov, sledenje ter spretno upravljanje seznamov vseh nalog, ki jih imamo in zelo jasna struktura dela so ključne sestavine organiziranosti.

3. Postavljanje ciljev

Cilji nam pomagajo, da sledimo napredku in pri delu ostanemo osredotočeni na to, kar je zares pomembno. Cilji so usmerjeni motivatorji. Postavimo si specifične, merljive, dosegljive, relevantne in časovno omejene cilje, da bomo lažje sledi napredku in usmerjali svoje napore v ključna področja.

4. Prilagodljivost

V današnjem svetu hitrih sprememb je ključna tudi prilagodljivost. Učinkovite organizacije in posamezniki so sposobni hitro prilagajati svoje načrte in strategije glede na spremenjene okoliščine. So agilni in se ne zapletajo v nesmiselne rutine. Zaposleni, ki so sposobni prilagoditi svoje spretnosti in znanje novim tehnološkim trendom, ostajajo konkurenčen na trgu dela.

5. Samoorganizacija

Če želimo organizirati svoje delo in ostati na pravi poti, moramo upoštevati načela samoorganizacije, med katere sodijo: načrtovanje, prevzem odgovornosti, ustvarjalnost in postavljanje vprašanj.

Samoorganizacija je sposobnost slediti svojim načrtom upravljati svoje delo brez nepotrebnega nadzora ali zunanjih spodbud.

Kaže se v uspešnosti, pri tem ne gre le za to, da postanemo bolj produktivni, samoorganizacija nam ublaži tudi stres na delovnem mestu, pozitivno vpliva na doseganje organizacijskih in individualnih ciljev.

Le približno 2 % ljudi si zapiše svoje želje, naredi akcijski načrt in želje spremeni v cilje.

6. Učenje in razvoj

Za razumevanje novih priložnosti in tehnologij ter za ohranjanje konkurenčne prednosti sta učenje in razvoj ključna, saj se svet neprestano spreminja. Nujno je vlaganje v izobraževanje, kar vključuje branje knjig, strokovnih člankov, spremljanje aktualnih dogajanj, udeležbo v izobraževalnih programih, pridobivanje novih veščin in tehnik ter izmenjavo znanja s sodelavci.

Podjetja, ki redno vlagajo in posodabljajo znanja zaposlenih, sledijo novim metodam in pristopom, dosegajo boljše rezultate in so bolj konkurenčna na trgu.

7. Delegiranje nalog in odgovornosti

Tudi razbremenitev naših obveznosti delegiranje nalog in odgovornosti je ključni vidik učinkovitosti. Ni potrebno, da nosimo vsa bremena sami, potrebno je zaupanje v svoje sodelavce in spodbujanje k sodelovanju. Vodja projekta, ki delegira naloge svojim sodelavcem, lahko bolje usmerja projekt in izkoristi moč kolektivnega dela.

8. Osebna skrb

Med pomembne vidike učinkovitosti, sodi tudi osebna skrb, česar se včasih premalo zavedamo. Vključevanje zdravih življenjskih navad, kot sta telesna vadba in uravnotežena prehrana, je ključno za ohranjanje energije ter mentalne jasnosti in pripomore k učinkovitemu delu.

Posameznik, ki se redno ukvarja s telesno vadbo, ki ima redno in uravnoteženo prehrano, ima bistveno več energije in mentalne jasnosti za opravljanje nalog.

9. Podjetniški pristop k delu

Namesto da se osredotočamo na težave in omejitve, se raje usmerimo v iskanje rešitev in priložnosti. Razmišljanje kot podjetnik pomeni, da si upamo izstopiti iz cone udobja in razmisliti o inovativnih načinih za doseganje ciljev.

Ko iščemo rešitve namesto težav, lahko razvijemo nove izdelke ali storitve, ki jih trg potrebuje, in s tem dosežemo uspeh.

10. Komunikacija

Tako znotraj organizacije kot tudi s strankami, sodelavci in partnerji igra komunikacija ključno vlogo pri uspešnosti, učinkovitosti in pri doseganju rezultatov. Nujno je korektno, jasno in konkretno komuniciranje, sprotno odstranjevanje komunikacijskih šumov, poslušanje in urejanje komunikacijskih tokov. Prav poslušanje je bistvena sestavina komunikacije, saj imamo dve ušesi, da poslušamo in ena usta, da govorimo, zavedajmo se tega.

»Svoja življenja živimo na podlagi tega, kar verjamemo o svojem svetu, sebi, svojih zmožnostih in omejitvah.« Gregg Braden

Nedvomno drži, kadar verjamemo, da nam bo uspelo, bomo tudi v času, ko so spremembe neizogibne s pravimi veščinami in pristopi učinkovito obvladali svoje delo, se prilagodili novim okoliščinam, izkoristili priložnosti ter ohranili konkurenčnost in uspeh.

Naj bodo učinkovitost, podjetniški pristop, ustvarjalnost in izboljšave naša pot do trajne konkurenčne prednosti. Vzemite ključ v svoje roke. Postanite vi tisti, ki učinkovito obvladate spremembe in iz njih iztržite največ.

Želite to tematiko še poglobiti?

Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo:

MOTIVACIJA IN PRIPRAVLJENOST NA SPREMEMBE: vodenje zaposlenih skozi spremembe

IZ STATIČNE V RAZVOJNO MISELNOST: gradimo kulturo rasti

Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

25/02/2024 0 komentarji

Coaching Timsko sodelovanje

Čas za odklop: ključ do notranjega miru in zdravja

Avtor Erika Križnar 25/02/2024

napisal Erika Križnar

Članek je bil objavljen v reviji ADMA, junij 2023, pod naslovom: Se imamo dovolj radi, da si vzamemo čas zase?

Spremenite svoje misli in spremenili boste svoj svet.” Norman Vincent Peale

Kolikokrat ste si že rekli, še to naredim potem pa si vzamem čas zase. Samo še ta projekt zaključim, nato začnem na novo. Še to obdobje stisnem, potem bo bolje… In potem? Dnevi minevajo, pridejo novi meseci in z njimi novi projekti, dela in obveznosti ne zmanjka, in mi? Se znamo ustaviti? Se imamo dovolj radi, da si vzamemo pol ure na dan samo zase? Brez telefona, računalnika, obveznosti, samo za sebe?

Stres – kuga tretjega tisočletja

Tempo življenja je vse hitrejši, če se ne znamo ustaviti, nas naš način vodi v stres in še preden se dobro zavemo, smo že na poti v izgorelost, anksioznost in druge bolezni sodobnega časa, povezane s stresom. Ko pride čas za oddih, namesto, da bi uživali in se odpočili, se nam zgodi, da zbolimo, imunski sistem nam odpove.

Stres je bolezen sodobnega časa. Če je bilo v srednjem veku problem higiena telesa in posledično kuga, je v današnjem času problem higiena uma.

Izklopili smo um do telesa

Živimo (pre)hitro. Signalov telesa ne poslušamo, ne znamo se ustaviti, čeprav nam telo jasno sporoča, da je čas, da se ustavimo. Po dolgih opozorilih nam naše telo nekega dne da jasno vedeti: »dovolj te imam!«

Ko pri avtu zasveti lučka hitro pokličemo servis, ko računalnik javi napako prav tako, kaj pa, ko naše telo signalizira? Tega ne zaznamo, nimamo vgrajene signalne lučke. Tako kot odpove avto, če ga ne servisiramo redno, tudi naše telo odpove, če ne poskrbimo zanj. Ko odpove, nam pogosto ni jasno, kako hudo je in koliko časa bomo potrebovali, da se postavimo v normalo. Domači, prijatelji, znanci, ugotavljajo, da se je zgodilo »čez noč«, mi pa dobro vemo, da se je dolgo pripravljalo, nas na različne načine opozarjalo.

Je izgorelost še vedno tabu, ali precej pogosto dejstvo?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, se s stresom, oziroma s stresom povezanimi težavami srečuje kar tretjina prebivalstva. V zahodnem svetu so ti deleži še nekoliko višji. Zato ni čudno, da nam je ta težava blizu. A zakaj se je še vedno drži tabu? Veliko ljudi je prepričanih, da se njim to res ne more zgoditi. Da se to dogaja samo takim »mehkim« ljudem. Takim, ki se smilijo sami sebi….A resnica je ravno obratna.

Prepogosto si nadenemo »masko« z nasmehom in ženemo svoje telo v prekomerne obremenitve, brez ustreznega počitka.

Moja pot v izgorelost

Moj prednastavljen način delovanja je bil, da je potrebno vse narediti takoj, vsem ustreči, imela sem vrednoto trdega dela, prepričanje, da je počitek za lene, da ni prav poležavati in nič delati, notranjega priganjalca, ki je držal tempo in nikoli odnehal.

Bila sem ambiciozna, ciljno usmerjena, perfekcionist, v meni je bila močna gonilna sila, ki me je gnala ves čas, v ospredju sem imela le doseganje zastavljenih ciljev, ki jih nikoli ni zmanjkalo.

Izdelan plan, “to do” liste in merjenje rezultatov. Dajmo se še malo potrudit, gremo v akcijo, mudi se, poskusimo še takole (ne bomo zdaj odnehali) so bile moje večne besede.

Noben cilj ni bil nemogoč, vse se je moralo, je bilo nujno ali vsaj potrebno. Nikoli bi bilo dovolj, nisem znala, ali pa si upala reči NE. Nase sem prevzemala vedno več. Dokler ni bilo na koncu vsega preveč.

Zaradi notranjih nastavitev in želje po doseganju ciljev, ki so bili vedno večji, je začelo primanjkovati časa za druženje s prijatelji, za klepet, za sprehod. Časa ZASE.

Začeli so se pojavljati vse pogostejši glavoboli. Bolečine v želodcu. Slabost. Driske. A se še vedno nisem znala ustaviti. Postajala sem razdražljiva, včasih zmedena, kronično utrujena. Ko je bilo res neznosno, sem si dovolila vzeti kak dan bolniške, saj za daljšo bolniško ni bilo časa.

»V življenju je pač treba malo potrpet, pa stisnit zobe!« se mi je v mislih kar naprej vrtel prednaložen program. Čez čas se mi je pojavil pospešen srčni utrip, pa tresenje rok, pa tudi to še ni bilo dovolj. Postala sem razdražljiva in zadirčna. Dokler ni nekega lepega dne (končno) počilo.

Ko pride do vrha ni potrebno veliko. Le ena kaplja čez rob. Kot pri kozarcu vode, ko kapne ena preveč, se polije.

Soočanje z izgorelostjo

Domači so me opozarjali, naj grem k zdravniku, jaz pa sem vztrajala: »Saj mi nič ni!« A ni šlo več dolgo naprej, zato sem odšla k osebni zdravnici, saj sem globoko v sebi čutila, da nekaj resnično ni v redu.

Ko sem ji obrazložila situacijo, mi je rekla: »Sedaj si boste pa lahko vzeli čas zase in za pravo bolniško. Sedaj pa ne bo izgovora, da ni časa.« Razložila mi je, da me čaka pot do ozdravitve, ki ne bo kratka. »Kar pripravite se na nekaj mesecev okrevanja. A bodite hvaležni, da ste prišli še pravi čas, ker stanje bi bilo le še slabše.«

Nisem ji mogla verjeti. Sama pri sebi sem si (kot prej) lagala: »Samo kak dan ali dva si vzamem in vse bo uredu.« Pa ni bilo… Potreben je bil čas. Ker si prej nisem mogla, znala in dovolila vzeti časa zase, ker so imeli drugi prednost, ker je bilo pomembno kako se počutijo, kaj mislijo drugi, čeprav me telo pri tem notranje ni podpiralo, si je telo samo vzelo čas zase.

Ustavite se še pravi čas!

Med okrevanjem sem veliko brala in ugotovila, da v tej situaciji prav zares nisem sama. Ljudem, ki se ne ustavijo pravi čas, telo resnično odpove. Ko se človek znajde na tej točki, se mora najprej sanirati, da se sploh lahko fizično premika. Kasneje nastopi proces, s katerim sem se soočila tudi sama. Čas za ozdravitev.

Se vam moja zgodba zdi (po)znana?

Ste se tudi vi znašli na »hitrem vlaku«, kjer je potrebno vse narediti takoj, ne znate reči NE in so vaše besede: dajmo, pohitimo, gremo, akcija, stisnimo zobe, še to moram dokončati, … ozavestite čim prej, da je tisto, kar morate samo to, da rečete NE in se ustavite.

Ko domači, prijatelji, sodelavci opazijo in vam povejo, da je z vami nekaj narobe, je stanje običajno že precej resno. Veliko bolje je, da se ustavite prej. Tudi okrevanje je hitrejše.

Stres je darilo narave

Stres je v manjših količinah koristen, saj nam pomaga, da se osredotočimo, pripravi telo na boj ali beg. Že od pradavnine omogoča preživetje, živalim in človeku, dolgotrajni stres pa povzroči škodljive učinke na naše zdravje in dobro počutje.

Pomembno je, da se naučimo obvladovati stres, še posebej med napornimi obdobji. Sodobni človek živi v izrednih razmerah vsak dan, dan za dnem, iz leta v leto, kar ga je pripeljalo do številnih bolezni. Eden od učinkovitih načinov za obvladovanje stresa je odklop od dela, tudi od elektronske pošte med dopustom.

Dopust nam ponuja priložnost, da se umaknemo od vsakodnevnih izzivov in si vzamemo čas za sprostitev in regeneracijo, se osredotočamo na svoje hobije, družino, prijatelje in druge aktivnosti, ki nam prinašajo veselje in sprostitev.

Danes je idealen dan za razmislek.

Mislite, da se vam ne more zgoditi, da bi se soočili s težavami povezanimi s stresom, da zmorete vse in ste vsemu kos?

Razmislite še enkrat. Še bolj pomembno kot dopust, je, da si tudi med letom, vzamemo čas za odklop.

Čeprav se ne moremo vedno izogniti stresnim situacijam, lahko z vzpostavitvijo ravnovesja med delom in prostim časom pomagamo zmanjšati vpliv stresa na naše zdravje in dobro počutje.

Za odklop lahko izkoristimo krajše počitnice ali vikende, da si »napolnimo baterije« pomaga tudi redna telesna aktivnost, vsaj 30 minut na dan, joga, umirjeno dihanje. Pomembno je, da se zavedamo, da je odklop od dela ključen za naše dobro počutje in zdravje.

Sami smo dolžni, da smo pozorni na svoje potrebe, da si vzamemo čas za sprostitev in regeneracijo. K dobremu počutju pripomore zdrava prehrana, pogovor z družinskimi člani, s prijatelji, dovolj kakovostnega spanja, in da si vzamemo čas za stvari ki nas veselijo, to nam izboljša počutje. Sprostitvene dejavnosti, kot so branje, poslušanje glasbe, poležavanje v senci, ali pa kuhanje, ustvarjanje, nam povečajo občutek sprostitve in prav tako pomagajo zmanjšati stres.

Naše počutje in naš odziv je v naših rokah, postanite kreator svojega življenja.

Poskrbite za sebe, pripravite se na brezskrbne in zdrave počitnice. Imejte radi svoje telo, vzdržujte ga in vračalo vam bo z dobrim počutjem.

Želite to tematiko še poglobiti?
Za vašo organizacijo lahko izvedemo interno usposabljanje na temo: Počutje in odziv sta v mojih rokah; postani kreator svojega življenja; Moč pozitivnega mišljenja; Živeti s stresom in ne izgoreti
Za več informacij o delavnici kliknite na to povezavo.

25/02/2024 0 komentarji

Coaching

Kako lahko pomaga poslovni coach?

Avtor Erika Križnar 06/10/2020

napisal Erika Križnar

Ste se morali zaradi aktualne situacije v podjetju reorganizirati, da bi ostali konkurenčni? Morate dvigniti produktivnost, učinkovitost in zmanjšati stroške in imate zato nemir med zaposlenimi?

Ali pa imate v podjetju sodelavca, s katerim težko dosegate želene rezultate? Posameznika, ki v timu, ne deluje dobro, je konflikten ali neproduktiven?

Ste se znašli pred izzivom, pa ne vidite izhoda?

Če ste preizkusili že različne načine, da bi rešili določen problem pa niste bili najbolj uspešni, vam je za tovrstno delo primanjkovalo časa ali pa znanja, vam coaching zagotovo lahko pomaga.

Postaviti prave cilje

Konkurenčne organizacije v času hitrih sprememb potrebujejo znanje in sredstva, občutek za smer, vizijo usklajeno s kratkoročnimi cilji, predvsem pa močne vrednote. Od vprašanja »Kaj je narobe?« se usmerjajo k vprašanju »Kaj želimo?«

Oblikovati lastne cilje pomeni prevzeti odgovornost za svoje življenje in imeti svoj lasten namen.

Cilji so »sanje z nogami«, ki nas lahko peljejo kamor koli. Če ne vemo kam gremo, potem cilja ni mogoče doseči. Zato je za uspešnost pomembno, da vemo, kam želimo priti. Pa naj bo to kot družba, podjetje ali posameznik. Če se na nekaj osredotočimo, potem to tudi lažje, hitreje in pogosteje zaznavamo.

Gledati na stvari pozitivno, ni »naravno«

Veliko bolj učinkovito in produktivno je, da se osredotočamo na pozitivne stvari. A ker je človekov um evolucijsko naravnan k obrambi in preživetju, smo primarno bolj osredotočeni na težave. Zato seveda obstaja velika verjetnost, da bomo le-te bolj pogosto našli in da bodo posledično tudi dlje ostale pri nas. Zato, da na stvari gledamo praviloma pozitivno, je potreben trening.

»Notranji motorji« usmerjajo naš um

Poleg same osredotočenosti naš um vodijo tudi naši motorji, ki jim pravimo metaprogrami. Vsi smo v življenju radi uspešni, vendar uspešnost za vsakega od nas pomeni nekaj drugega.

Nekateri želimo čim prej doseči cilj, drugi pa preprečiti, da se kaj hudega ne bo zgodilo. Jasno je, kako iritirano se počuti tim, v katerem je večina ljudi zelo ciljno naravnanih, eden izmed njih pa v vsaki stvari vidi težavo. Za to osebo se zdi, kot da ves čas namerno ruši vizijo in prizadevanje skupine, da se stvari spremenijo in posodobijo.

Čeprav morda na prvo oko zgleda, da imate pred seboj trd oreh, je zadeva pravzaprav enostavno rešljiva.

Za take in podobnih želene spremembe svojega ali drugega vedenja so usposobljeni coachi.

Kaj je vloga poslovnega coacha?

Coach je oseba, ki vam že v nekaj urah lahko pomaga. Vloga coacha je, da pomaga definirati cilj, razvijati veščine in sposobnosti, poiskati in aktivirati vse vire, da spodbudi posameznika k razvoju in uporabi svojih lastnih virov z namenom doseganja zastavljenih ciljev.

Coach pomaga ozavestiti okolju ali vam neželena vedenja ali osvetliti slepo pego.

Pripelje vas od tam kjer ste, do tja, kamor želite priti. Coaching pomaga ljudem, da razčlenijo, kaj želijo, da oblikujejo, razjasnijo in konkretizirajo svoje želje.

Se vam zdi, da ljudje ne potrebujejo coacha? Da je coach potreben le »čudnim« ljudem?

Naj vas vaša prepričanja ne omejujejo!

V tujini je že dolgo poznana uporaba. V športu imajo coache in trenerje, da jim pomagajo dosegati najboljše rezultate, enako velja tudi za uspešna podjetja in posameznike.

V Sloveniji je uporaba coachinga, glede na to, kako velike in močne spremembe z njim lahko dosežemo, za poslovni namen, še vedno premalo uporabljen. Z njim pomagamo podjetjem zaposlenim, vodjem, posameznikom. Kjerkoli se pojavi potreba po doseganju želenih sprememb.

Prav s coachingom so mnoga podjetja in posamezniki izboljšali uspešnost.

Človek za rast potrebuje nego, spodbudo in svetlobo, po kateri segamo. Bistvo coachinga je osvoboditi potenciale, ki so v človeku, da izboljša svojo lastno uspešnost in postane to, kar je lahko.

Omejitev ni, postavljamo si jih le sami.

Pravila po katerih živimo, so le naše posplošene izkušnje in ne dejstva, čeprav jih pogosto tako razumemo.

Vas zanima več?

>> Preberite več o coachingu

06/10/2020 0 komentarji