agilnost

Še nedolgo nazaj so menili, da se možgani razvijajo le v zgodnjem otroštvu. Danes vemo, da to ne drži. Nevrološke raziskave so dokazale, da možgani ohranijo zmožnost razvoja oz. plastičnosti tudi v odrasli dobi.

Tja do 15. leta, možgani znanje in »resnice« iz okolja, vpijajo kot spužva. To je obdobje, ko se naši možgani nezavedno programirajo in nekritično prevzamemo stališča, s katerimi smo »bombardirani« v tem obdobju.

S treningom možganov do povečane plastičnosti

Plastičnost možganov je povečana tja do 25. leta.  Kasneje pa je izgradnja novih nevronskih povezav odvisna od našega vedenja. V tem pogledu je imel dr. Edward de Bono, vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega razmišljanja prav, ko je dejal, da je za dobro kondicijo razmišljanje potrebno trenirati, saj so možgani kot mišica, ki se s treningom okrepi in brez njega oslabi.

Začnimo čim prej

Znanstveno je dokazano, da se pri ljudeh z večjo gostoto nevronskih povezav močno zmanjša verjetnost za nastanek demence.  Z vse življenjskim učenjem in razmišljanjem se namreč ustvari t.i. kognitivna rezerva, ki omogoča izvajanje kognitivnih funkcij dalj časa, četudi pričnejo možgani s starostjo propadati.

Kot vemo, je demenca zelo razširjena, s starostjo povezana, bolezen. Vendar pa malo ljudi ve, da so meritve pokazale, da se mikroskopske spremembe v možganih lahko začnejo dogajati že pri 3o-tih ali 40-tih letih. To je precej pred pojavom prvih opaznih epizod izgube spomina. 

Ravno zato zelo priporočajo, da začnemo krepiti agilnost našega uma čim prej v življenju.

Izvedenih je bilo že na 10.000-če raziskav in na njihovi podlagi so oblikovali napotke za ohranjanje mladostnosti naših možganov.

Naj omenim le tri:

Bodimo redno telesno aktivni

Že redna 5x tedenska nizko intenzivna aktivnost, kot je hitra hoja, kolesarjenje ali tek, ki traja le30 min na dan, za kar 33 % zmanjša verjetnost nastanka demence.

Poleg tega ima takšno ponavljajoče gibanje, v nevroznanosti  zelo dobro izmerjen in dokazan še en koristen doprinos za naše zdravje. Ko se skozi prostor premikamo v umirjenem, konstantnem tempu, se v naših možganih sprožajo procesi, ki  na nas  delujejo pomirjujoče. Enakomerno premikanje skozi prostor  je povezan z lateralnim premikanjem oči,  to pa vpliva na zmanjšano delovanje amigdale in s tem na zmanjšanje občutka strahu in stresa.

Tisti, ki zmorejo k temu vsaj 3 krat na teden, dodati še intenzivnejšo aerobno vajo po 20 min, s katero povečajo svoj krvni obtok, bodo s tem zmanjšali verjetnost za  nastanek demence celo za 50 %. Z vsakim utripom srca gre namreč 25 % krvi v možgane ter jih tako dodatno nahrani.

Znanstveno je dokazano tudi, da se v telesu z gibanjem sproščajo hormoni, ki pozitivno vplivajo na naše počutje, kot so serotonin, dopamin, oksitocin in endorfin. Ti v nas spodbudijo pozitivno miselno naravnanost, ki je prav tako pomembna za ohranjanje mladostnosti možganov.

Pa še malo za šalo:

A se še spominjate Tonija iz Zagreba, ki je lani dal napotek, kako ostati zdrav tudi pri 82. letih: »Vežbaj, vežbaj, p*****ka ti materina«. Že res, da je to povedal zelo neposredno, a znanstveniki so dokazali, da je imal še kako prav.

Telesna aktivnost krepi naše zdravje in ohranja možgane mladostne.

Trenirajmo pozitivno naravnanost in uživajmo v dobri družbi

Številne raziskave so potrdile, da redno druženje z ljudmi, ob katerih se dobro počutimo, zmanjša stopnjo kognitivnega upadanja v naših možganih kar za za 50%, v primerjavi, če socialnih odnosov ne gojimo in smo večinoma izolirani ali pa smo obkroženi z negativno naravnano družbo.

Prakticiranje pozitivnosti ima na naše možgane močan nevro zaščitniški efekt, zato je pomembno, da se umaknemo iz negativne družbe. Enako pomembno pa je tudi, da zmanjšamo negativno notranjo komunikacijo (notranji monolog).

Vsem se dogajajo tudi slabe stvari. A naš odziv na njih je različen. Skušajmo se iz njih kaj naučiti, Ne pa dogodka znova in znova premlevati. Usmerimo se raje v prihodnost.

Naj za lažjo predstavo ponazorim s primerom.

Na primer, da ugotovimo, da nas partner vara, ali pa smo izgubili službo.

Prav nobene koristi ni od neprestanega premlevanja o tem, kakšne slabe posledice bo dogodek imel na naše življenje.

Na primer, da bomo ostali sami do konca življenja, ali pa da ne bomo našli nove službe. S takim razmišljanjem ostajamo v vlogi žrtve in gojimo čustva žalosti, jeze, frustracije, obupa. Naše možgane in telo preplavi kortizol, ki povzroči, da postanemo zagrenjeni, se umaknemo v samoto in pasivnost. S takim vedenjem gotovo ne bomo obrnili življenja na bolje, pač pa je to spirala, ki vodi proti dnu.

Namesto tega preobrnimo naše misli.

Poiščimo vse potencialno pozitivne vidike dogodka, ki se je zgodili. Na primer, da je še dobro, da smo se znebili nezvestega partnerja in s tem odprli možnost, da v naše življenje vstopi nov, bolj srčen partner; ali pa, da bomo dobili drugo službo, v kateri bomo resnično uživali, se razvijali in uresničili svoj potencial.

S takim konstruktivnim tokom misli, se v naših možganih in telesu, pričnejo sprožati popolnoma drugi nevrotransmiterji, ki v nas sprožijo popolnoma druga čustva. Postanemo bolj optimistični, pozitivno vznemirjeni. Čustva vplivajo na naše vedenje. Gremo med ljudi, smo bolj odprti, nasmejani in karizmatični. Dobro energijo občutijo tudi drugi. Kdo pa si ne želi biti v taki družbi? In prej ali slej res spoznamo koga novega…

S preobračanjem naših misli preobrnemo naše življenje. Saj ste že slišali za rek: »Če misliš da nekaj zmoreš, ali da nečesa ne zmoreš – imaš v obeh primerih prav.« To še kako drži. To kar mislimo, je naša samouresničljiva resnica.

Veščino preokvirjanja miselnega toka iz nekonstruktivnega v konstruktivno, učimo in treniramo tudi na naših delavnicah. Ena najkoristnejših tehnik za to je tehnika preokvirjanja.

Učimo se novih zahtevnih stvari in dovolj spimo

Ko se soočamo z novostmi in se učimo novih stvari, se v naših možganih gradijo nove nevronske povezave, s čimer se povečuje gostota našega mišičnega tkiva.

Tako lahko tudi v odrasli dobi dosežemo enako plastičnost možganov, kot v mlajših letih. Ključno je, da se pri učenju globoko fokusiramo in  da dovolj dolgo in kvalitetno spimo.

Popolnoma normalno je, da sprva, ko smo soočeni z novostmi in potrebo po učenju novega,  občutimo stres, morda celo nekaj tesnobe. To je posledica nevroloških posledic v naših možganih. A nevrološko pogojeno je tudi, da z vztrajanjem neugodje mine in takrat »pademo v flow«. Flow ali zamaknjenost je stanje visoke koncentracije, ko smo popolnoma prevzeti z dejavnostjo. Celo tako zelo, da izgubimo občutek za čas.

Ko čutimo, da smo na pravi poti in se premikamo v želeno smer, se v naših možganih sproža dopamin. Tako kot bi se vzpenjali po strmem hribu. Čeprav nas bolijo noge in smo zadihani, se počutimo dobro, ko premagujemo izziv. Počutimo se kot zmagovalci in to nam daje še dodaten zagon za nadaljevanje aktivnosti.

Če nam med fokusiranjem na novosti v možganih nastajajo nove nevronske povezave, se te dokončno izgradijo in učrvstijo v obdobju globokega spanca. Za izgradnjo gostega mišičnega tkiva sta torej ključna oba dejavnika.

Za konec še dve vznemirljivi novici

Z igro do večje plastičnosti naših možganov

Dokazano je, da k večji  plastičnosti možganov pozitivno prispeva igranje zahtevnih interaktivnih zabavnih iger, na primer  šah ali druge strateške igre, tudi igre z žogo. Koristno je tudi učenje novega jezika, inštrumenta ali koordinacijsko zahtevnejših gibanj, na primer plesa. Igre z vključevanjem druženja so še toliko boljše.

Ena od priljubljenih vaj je na primer Brain Gym. Gre za niz telesnih vaj, ki imajo pozitivne učinke tudi na možgane. Povezujejo levo in desno polovico možganov, preklapljanje fokusiranja levo – desno in zgoraj – spodaj, s čimer med drugim izboljšujemo koncentracijo in spomin.

Lahko pa si na svoj mobili telefon naložite aplikacije z igricami za treniranje naših miselnih sposobnosti. Dve aplikaciji, ki v svetovnem merilu podirata rekorde in lahko pomembno prispevata h krepitvi vaših sposobnosti, sta Elevate in Lumosity, ki sta dostopni večini telefonov in sta vsaj delno brezplačni. Ali pa si naložite brezplačno aplikacijo za učenje jezikov, na primer Duolingo.

Bi želeli dejansko postati vsak dan mlajši?

Nevroznanstveniki v zadnjih letih odkrivajo in dokazujejo postopke, s katerimi lahko dejansko dosežemo pomlajevanje naših celic v telesu in možganih, t.i. »reverse engineering«. Postopki temeljijo na Yamanakovih faktorjih, za odkritje katerih je znanstvenik dobil Nobelovo nagrado. Več o njih pa na naših delavnicah.

Zagotovo nas v prihodnosti čaka še veliko vznemirljivega na tem področju.

Vas zanima še več o pomlajevanju možganov in agilnost?

Vabimo vas na naše celodnevne delavnice, ki jih izvajamo tudi v obliki webinarjev.

Na njih vam predstavimo še preostale napotke za ohranjanje agilnosti možganov, prestavimo nekaj koristnih vaj, ki jih lahko izvajamo tudi sami ter naučimo tehnike za preokvirjanje nekonstruktivnega razmišljanja v bolj pozitivno smer.

Bodimo odgovorni zase in za naše sodelavce. Zato poskrbimo, da ostanemo agilni in uspešni tudi v zrelih letih.

>> Več o naših delavnicah za krepitev agilnosti (tudi) v zrelih letih

Foto naslovnice: jcomp – www.freepik.com